Ključno tveganje ostaja morebitno nadaljevanje motenj v Hormuški ožini, ki bi lahko občutno vplivale na cene energentov in globalno inflacijo. Kljub temu slika ni enoznačno negativna. Poslovni rezultati podjetij ostajajo izjemno dobri, tudi vrednotenja so se nekoliko izboljšala. Trge dodatno podpirajo močni dolgoročni trendi – od umetne inteligence in digitalizacije do energetskega prehoda ter povečanih vlaganj v infrastrukturo in obrambo. A previdnost ostaja upravičena. Daljši konflikt bi lahko okrepil inflacijske pritiske in upočasnil gospodarsko rast, centralne banke pa postavil pred zahtevne odločitve – z zniževanjem obrestnih mer bi tvegale dodatno krepitev inflacije, z njihovim zviševanjem pa bi lahko še dodatno zavrle gospodarsko aktivnost.
Zato je v tem trenutku smiselno ohranjati bolj uravnotežen in nekoliko previdnejši pristop k naložbam, ob pripravljenosti na hitro prilagoditev, če se geopolitične razmere umirijo.
Regionalno ZDA ostajajo osrednji del portfeljev. Podpirata jih močna rast dobičkov in vodilna vloga na področju umetne inteligence, čeprav visoka vrednotenja povečujejo tveganje korekcij. Evropa ostaja manj privlačna zaradi šibkejših strukturnih temeljev in večje izpostavljenosti energetskim ter geopolitičnim šokom. Japonska izstopa kot pozitivna zgodba, medtem ko pri trgih v razvoju ostaja ključen selektiven pristop.
Na ravni sektorjev izstopajo informacijska tehnologija, komunikacijske storitve in industrija, ki jih poganjajo investicije v umetno inteligenco, digitalizacijo in infrastrukturo. Več previdnosti pa je smiselne pri nepremičninah, oskrbi in surovinah, kjer so kratkoročna gibanja težje predvidljiva.
Tudi obvezniški trgi so se v zadnjem obdobju občutno premaknili. Rast cen nafte je okrepila inflacijska pričakovanja in s tem tudi pričakovanja glede nadaljnjih dvigov obrestnih mer, predvsem v evroobmočju. Donosnosti so se zvišale, kar je pritisnilo na cene obveznic, zlasti pri dolgoročnih in bolj tveganih izdajah. V takšnem okolju večjo težo pridobivajo kakovostnejše, predvsem državne obveznice, ki lahko predstavljajo stabilnejši del portfelja. Obenem lahko v obdobjih povečane negotovosti pomembno vlogo ohranjajo tudi bolj likvidni in manj tvegani instrumenti, kot so kratkoročni državni vrednostni papirji, ki vlagateljem ponujajo večjo stabilnost.