Po sporu med odhajajočo vlado in vodstvom Petrola je četrtkova skupščina Petrola, na kateri so bili prisotni delničarji, ki imajo skupaj v lasti 74,53 odstotka delnic, minila v mirnem vzdušju. Tako uprava kot nadzorni svet sta prejela razrešnico za delo v preteklem letu s skoraj stoodstotno večino na skupščini prisotnih glasov. To pomeni, da je delo organov vodenja in nadzora podprla tudi država, ki s povezanimi organizacijami obvladuje približno 30-odstotni lastniški delež Petrola.
Skoraj soglasno so delničarji potrdili predlog uprave in nadzornega sveta o izplačilu dividende v višini 2,5 evra na delnico, kar je 0,4 evra več, kot je dividenda znašala lani. S tem bo skoraj celotni bilančni dobiček v višini okoli 103 milijone evrov namenjen za izplačilo dividend, dober 301 tisočak pa se bo razporedil v druge rezerve iz dobička.
Na skupščini so se delničarji seznanili tudi s poslovanjem v lanskem letu, ki je bilo stabilno in uspešno. Prihodki od prodaje skupine Petrol so se malenkost zvišali in so znašali 6,14 milijarde evrov. Višina letnih prihodkov Petrola je v največji meri odvisna od gibanja cen surove nafte na svetovnih trgih. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden od ključnih kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetij, ki prikazuje, koliko sredstev podjetjem ostane za investicije, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom, se je okrepil za štiri odstotke, na 326,6 milijona evrov, čisti dobiček pa za 19 odstotkov, na 174,2 milijona evrov, kar predstavlja rekordno vrednost.
Kot Petrolova delničarja sta Slovenski državni holding in Republika Slovenija marca zahtevala sklic izredne skupščine Petrola, na kateri bi delničarji obravnavali predlog o posebni reviziji. Potem ko je uprava zahtevo za sklic skupščine zavrnila, je bila aprila sklicana redna skupščina, za katero sta SDH in Republika Slovenija zahtevala razširitev dnevnega z devetimi točkami. V Petrolu so takrat pojasnili, da so predlogi za razširitev dnevnega reda enaki predlogom točk in sklepov, kot so jih prejeli konec marca z zahtevo za sklic izredne skupščine, in da kljub pozivu v prvi polovica aprila še niso prejeli obrazložitve predlogov sklepov, ki niso bili obrazloženi niti v kasnejši zahtevi za dopolnitev dnevnega reda redne skupščine. Zato so se odločili, da predlaganih točk na dnevni red skupščine ne bodo uvrstili. Takšno odločitev so med drugim utemeljili s tem, da je SDH kot delničar predlagal devet predlogov, od katerih so nekateri nedopustni, drugi niso dovolj določni, predvsem pa kot celota posegajo v zelo širok obseg poslovanja družbe Petrol.
Napovedane nove tožbe
Po predlogu SDH in Republike Slovenije naj bi posebni revizorji preverili poslovanje Petrola na področju logistike in oskrbe bencinskih servisov marca in aprila letos, se pravi v času, ko je bila oskrba bencinskih servisov zaradi izrazito povečanega povpraševanja motena, z vidika zakonitosti, ustreznosti, skrbnosti, skladnosti z internimi predpisi ter morebitnega oškodovanja družbe. Poleg tega je država predlagala preveritev poslov pri nabavi naftnih derivatov prek trgovinskih posrednikov v obdobju od začetka leta 2024 do konca letošnjega aprila ter preveritev poslovanja Petrola z družbo Perspektive in družbami v njenem neposrednem ali posrednem večinskem lastništvu v zadnjih petih letih. Perspektiva FT je v lasti zakoncev Darija in Vesne Južna, ki sicer predseduje nadzornemu svetu, skupaj pa posredno obvladujeta približno desetodstotni lastniški delež Petrola. Po napovedi za sklic izredne skupščine sta zakonca Južna v javnem pismu izpostavila, da so podjetja iz skupine Perspektiva FT v zadnjih petih letih pri skupini Petrol kupila za 68 milijonov evrov blaga, gradbeno podjetje, ki je del skupine Perspektiva FT, pa je za Petrol opravilo za 8,6 milijona evrov gradbenih poslov.
Po objavi rezultatov poslovanja v prvem četrtletju so v Petrolu pojasnili, da trenutni regulatorni okvir povečuje tveganja za zanesljivost oskrbe trga z energenti, omejuje dolgoročni razvoj družbe, ogroža energetsko varnost države in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ter državo pozvali k čimprejšnji odpravi regulacije cen naftnih derivatov in povračilu nastale škode. Zaradi regulacije cen naftnih derivatov je Petrol zoper državo sicer vložil dve tožbi. Prva v višini 106,9 milijona evrov se nanaša na obdobje med 15. marcem in 30. aprilom ter med 11. majem in 20. junijem 2022, druga v višini 70,3 milijona evrov pa na obdobje med 21. junijem 2022 in 17. junijem 2024. Po napovedih Petrola nameravajo tudi v prihodnje uveljavljati zahtevke za vsa nadaljnja obdobja trajanja regulacije.