Stoterica najbogatejših Slovencev je težja za 14 odstotkov oziroma nekaj več kot 1,2 milijarde evrov in tako z 9,97 milijarde evrov najpremožnejša doslej. Rast je večja kot lani, a skromnejša kot v letih 2021 in 2022. Na lestvico so se z nekaj odmevnimi zgodbami uvrstili štirje novinci, ki jim je uspelo preseči prag, s 43,1 milijona evrov za kar osem milijonov višji kot lani. »Kot zanimivost omenimo, da smo našteli približno 200 posameznikov z ocenjenim premoženjem, večjim od 20 milijonov evrov,« pojasnjuje letošnjo lestvico najbogatejših Slovencev urednik revije Finance Manager Jure Ugovšek.
Ob upoštevanju rasti stroškov v poslovnem okolju in ohlajanja v nekaterih panogah – predvsem avtomobilski – je veliko podjetij s svojo sposobnostjo vzdrževanja visoko nadpovprečnih dobičkovnih marž pozitivno presenetilo. Pod splošnim vtisom nemškega gospodarskega ohlajanja je tudi zelo spodbudno prebrati napovedi nadaljnje rasti tako prihodkov kot dobička šampionov, še ugotavljajo analitiki Financ. Ob čemer se podjetja v lasti najpremožnejših povečini ponašajo s trdnimi bilancami in se zdijo dobro pripravljena na gospodarske izzive današnjega časa.
Stalna prva deseterica še povečuje premoženje
Prvo mesto si tako spet delita Iza Sia Login in Samo Login. Kupnino od prodaje podjetja Outfit7 so pri Financah tokrat prilagodili za 20-odstotno inflacijo. Merjeno v evrih je največji skok na tretje mesto uspel Juretu Knezu, soustanovitelju trboveljskega Dewesofta, razvijalca programske opreme za merilno tehnologijo in zbiranje podatkov. Vse od ustanovitve leta 2000 Dewesoft niza višje prihodke. Lani je skupina namreč ustvarila 103,5 milijona evrov prihodkov ob 36-odstotni dobičkovni marži EBIT. Ob tem so oceno vrednosti premoženja povišali za 117 milijonov, na 360 milijonov evrov, kar je desetkratnik ocene pred petimi leti.
Na četrtem mestu sta Vesna in Dari Južna v letu dni skoraj za tretjino bogatejša (345 milijonov evrov). Peta je s četrtino višjim premoženjem s 340 milijoni evrov družina Šešok. Zaradi manj dobičkonosnega poslovanja Steklarne Hrastnik so oceno lanskemu prvouvrščenemu Igorju Lahu, ki tokrat zaseda šesto mesto, znižali za 15 odstotkov, na 326 milijonov evrov. Igor Akrapovič je s petino večjim premoženjem (253 milijona evrov) sedmi najbogatejši. Z 252 milijoni evrov je osmi Marko Pistotnik, Ivo in Anastasia Taja Boscarol sta z 249 milijoni evrov deveta. Deseto mesto pa si z 240 milijoni evrov delita Joc Pečečnik in Boštjan Bandelj.
Štirje globalni športniki vredni 268 milijonov evrov
Med stoterico najpremožnejših so letos štirje novinci in osem povratnikov. Najvišje je med novinci uvrščen Primož Artač, ustanovitelj mladega podjetja Tosla, ki deluje komaj desetletje. Po letih svetovanj živilskim podjetjem je zaznal nišo v proizvodnji sirupov, se nato lotil sadnih mešanic, nazadnje pa vstopil na trg tekočega kolagena. Predvsem po zaslugi poslov z ameriškimi naročniki je podjetje nekdanjega finančnika s 35 zaposlenimi ob 19,6 milijona evrov prihodkov lani ustvarilo kar 7,5 milijona evrov čistega dobička.
Na lestvici so tako kot lani štirje športniki. Največji skok je uspel Luki Dončiću, ki je ob ocenjeni rasti premoženja za 31 milijonov evrov, na 105 milijonov evrov, vkorakal v ligo premožnežev s sto milijoni in na 22. mestu postavil novi mejnik za športnike na lestvici. Pred nedavnim upokojeni košarkar Goran Dragić na lestvici zaseda 44. mesto z ocenjenimi 69,4 milijona evrov premoženja, Jan Oblak 85. mesto z ocenjenimi 47,6 milijona evrov, Anže Kopitar pa 93. mesto s 45,3 milijona: »Pri športnikih kot merilo premoženja štejejo bruto plače, znižane za davke in konservativno ocenjene stroške, ne upoštevajo pa morebitnih donosov, ustvarjenih z upravljanjem prihrankov,« še pojasnjuje Ugovšek.
