V Poslovni coni Tezno bodo obeležili 80 let ustanovitve Tovarne avtomobilov Maribor (Tam), ki je desetletja veljala za eno najbolj prepoznavnih imen slovenske avtomobilske industrije. Razpad nekdanje skupne države pred 35 leti je pomenil tudi razpad pomembnega trga podjetja, ki je leta 1996 končalo v stečaju, a avtomobilska industrija je preživela.
Od medvojnih začetkov do jugoslovanskega giganta in stečaja
Začetki Tama segajo sicer že v medvojno obdobje, saj so prvo tovarno leta 1942 zgradili Nemci, ki so v njej proizvajali letalske dele za potrebe vojne industrije, po koncu druge svetovne vojne pa je prešla v roke jugoslovanske vojske. Zgodba podjetja pod tem imenom se je nato uradno začela leta 1946 s podpisom ustanovne listine in začetkom razvoja proizvodnje gospodarskih vozil v Mariboru.
Že v prvih desetletjih je Tam postal eden pomembnejših proizvajalcev tovornjakov, avtobusov in specializiranih vozil v takratni Jugoslaviji, njegova vozila pa so postopoma našla pot tudi na številne tuje trge. Skozi svojo zgodovino je podjetje doživljalo obdobja intenzivne rasti, tehnološkega razvoja, širitve proizvodnje in pomembnih poslovnih preobrazb, po drugi strani pa so jih zaznamovala tudi obdobja krize. To velja zlasti za čas od 80. let prejšnjega stoletja, ko so podjetje poskušali reševati s sanacijami, preoblikovanji in iskanji raznih rešitev, a je kljub temu leta 1996 pristalo v stečaju.
Novo življenje na Teznem in preporod pod kitajskimi lastniki
Kljub številnim izzivom, ki so zaznamovali slovensko in evropsko industrijo, se je blagovna znamka ohranila kot simbol tehničnega znanja, vztrajnosti in industrijske dediščine, na pogorišču Tama pa je zrasla Poslovna cona Tezno, kjer danes deluje več kot 200 podjetij.
Kljub stečaju Tama se je med drugim na lokaciji nadaljevala proizvodnja avtobusov v podjetju Tovarna vozil Maribor (TVM). Po vnovičnem propadu zaradi težav takratnega lastnika, družbe Viator&Vektor, leta 2011 so premoženje odkupili kitajski vlagatelji, ki so s podjetjem Tam Europe letališke, turistične in e-avtobuse začeli znova tržiti pod blagovno znamko Tam. Ohranili so tudi nekoliko posodobljen logotip, ki ga je že leta 1947 izdelal mariborski arhitekt Jaroslav Černigoj.
Prihodnost prinašajo letališki in električni avtobusi
V podjetju, ki ga vodi Yusef Ma, kot eno svojih osrednjih razvojnih priložnosti poudarjajo področje letališke mobilnosti, s specializiranimi letališkimi avtobusi in prilagodljivimi transportnimi rešitvami pa želijo odgovarjati na potrebe letališč in drugih izvajalcev letaliških storitev. Z avtobusi so prisotni na velikem številu letališč po vsem svetu.
Eden od večjih izzivov za prihodnost je tudi električna mobilnost, zato bodo po besedah direktorja nadaljevali usmeritev v razvoj električnih transportnih rešitev ter spremljanje novih tehnologij, ki omogočajo učinkovitejšo rabo energije in zmanjševanje okoljskih obremenitev.
Mariborski župan Saša Arsenovič je bil v nagovoru kritičen do države, ki kmalu po osamosvojitvi ni znala ohraniti znanja v Tamu in se je namesto z zaposlenimi ukvarjala z drugimi stvarmi. Ob tem je spomnil na trenutne načrte prestrukturiranja savinjsko-šaleške regije, kjer bo delo izgubilo približno 5000 ljudi, za kar bo Evropa prispevala 280 milijonov evrov, svoje bo dodala tudi država.
9000 delovnih mest
»Samo v Tamu je bilo leta 1996 izgubljenih 9000 delovnih mest, k temu je treba prišteti še podizvajalce in dobavitelje, kar pomeni okoli 15.000 do 20.000 ljudi. Če malo izračunamo, bi moral Maribor in regija dobiti milijardo evrov, namesto tega pa smo podfinancirani in razvoj zagotavljamo s krediti,« je dejal Arsenovič, vseeno pa poudaril, da se mesto danes razvija, prepolovilo je brezposelnost, število prebivalcev raste.
Po besedah direktorja Poslovne cone Tezno Gorazda Bendeta je Tam pomenil identiteto mesta, 3. junija 1996 pa je dokončno klecnil, ker ni zdržal svetovnih sprememb in izgube tržišč na območju nekdanje Jugoslavije. »Moramo priznati, da se tudi sam ni dovolj hitro prilagodil na spremembo družbenega sistema. Ko je Tam padel, je bilo konec tudi delavskega Maribora,« je dodal.
Kljub temu se nekateri niso sprijaznili s propadom gospodarskega območja na Teznem in je bilo tudi s pomočjo države ustanovljenih nekaj podjetij. Danes je v poslovni coni po njegovih besedah zaposlenih skoraj 3800 ljudi v več kot 270 podjetjih, tako da niti ena hala ni ostala prazna.