V mnogih krajih, kjer je izredno težko najti zdravnika, seznami »prostih« zobozdravnikov niso prazni. Bele zalivke, za katere so morali prebivalci v preteklosti doplačevati, so danes brez doplačil na voljo vsem starostnim skupinam. Kljub temu je dejanski dostop daleč od idealnega: čakalne dobe ponekod ostajajo dolge, številni prebivalci pa zobozdravnika nimajo. Koliko je ljudi, ki so že dolgo brez vsakršne zobozdravstvene oskrbe, ni znano. Zobozdravniki poudarjajo, da z obiskom ni dobro odlašati in da lahko pacientom učinkovito pomagajo.
Možnost brezplačnega pregleda in posveta bo v številnih ambulantah letos na voljo od ponedeljka, 5. oktobra, do petka, 9. oktobra. Pomembno je, da bo posameznik pri tem (znova) navezal stik z zobozdravstvom, ugotavljajo v vrstah zobozdravnikov. Nekateri prebivalci zobozdravnika formalno imajo, a ga ne obiskujejo, opažajo. Nekateri prebivalci pa se k zobozdravniku odpravijo le, da bi rešili posamično težavo, pri tem pa včasih krožijo od izvajalca do izvajalca.
Saša Obermajer, specialistka stomatološke protetike, pacientom svetuje, naj na brezplačne preglede in posvete pridejo pripravljeni. Razmislijo naj, kaj je njihova glavna težava, je priporočila, da se bodo zobozdravniki temu lažje posvetili. Pripravljeno naj imajo tudi dokumentacijo.
Dodatni programi, a osebja primanjkuje
Količina storitev, ki jo lahko opravi ordinacija, se je z uvajanjem belih zalivk za vse starostne skupine zmanjšala, je ocenila predsednica odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Barbara Škrlj. Časovna komponenta pri beli zalivki je popolnoma drugačna kot pri amalgamski, je izpostavila večjo zamudnost. Pri tem so bili razpisani dodatni programi, je dodala, a imajo zdravstveni domovi kadrovske težave.
Pri tem ne manjka le zobozdravnikov. Leta 1986 so bile izšolane zadnje zobne asistentke, navajajo zobozdravniki, tovrstnega programa šolanja pozneje ni bilo. Težave so se zaostrile po odločitvi iz mandata prejšnje vlade, zaradi katere so srednje medicinske sestre za to delo potrebovale še dodatno znanje, ugotavljajo. Trenutno si prizadevajo, da bi okrepljeno znanje o zobozdravstvu dijaki srednjih zdravstvenih šol pridobili že med šolanjem, kdo bi lahko opravljal to delo, se obenem dogovarjajo s predstavniki zdravstvene nege.
Obiski, ki štejejo tudi ob diagnozi raka
Zobozdravniki pri pregledih včasih naletijo tudi na simptome, ki bi lahko kazali na raka v ustni votlini. »To so pacienti, ki se prepozno zavedo problema v ustih,« ugotavlja Krunoslav Pavlović, član odbora Zdravniške zbornice Slovenije za zobozdravstvo in vodja projekta tedna odprtih vrat.
Preventivni programi, kakršni med drugim že delujejo za zgodnje odkrivanje raka dojk ali debelega črevesa, bi se zdeli Pavloviću smiselni tudi v zobozdravstvu. »Presejalni program bi preprečil večje zaplete, ki so posledica onkološkega zdravljenja. Gre za to, da je, če zaznamo že majhno spremembo v ustih, poseg na nivoju ambulantne kirurgije. Če je to pozno, pa zdravljenje pomeni interdisciplinarno obravnavo od onkokirurškega tima do protetičnega tima,« je poudaril. Kakovost življenja je lahko ob zapoznelem odkrivanju in zdravljenju bistveno slabša, je jasen Pavlović.