Račun za cenejše gorivo šele pride

V prid omejevanju rasti cen pogonskih goriv, ki so posledica negotovih razmer na svetovnih naftnih trgih, je vlada Janeza Janše na četrtkovi seji spremenila uredbo o obnovljivih virih v prometu. Ta dobaviteljem določa delež dodanih biogoriv v pogonskih gorivih. Sprememba ga s 13,8 odstotka spušča na najnižjo dopustno mejo desetih odstotkov, ki jo predpisuje zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije.

Odločitev vlade sledi že izpeljani spremembi uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki je stroške dodajanja biokomponent črtala iz modela oblikovanja cen določenih naftnih derivatov. »Ta ukrep ima neposredne posledice za obveznosti dobaviteljev glede doseganja deleža obnovljivih virov energije, zato sta pri naslavljanju kriznega obdobja potrebna usklajeno delovanje ter ta sprememba.« Vlada se je še strinjala z določbo, da bodo dobavitelji goriva lahko predpisan delež dosegli z upoštevanjem presežkov v obdobju 2023–2028.

Še bolj bomo zgrešili nacionalni cilj

»Nikoli nisem bil velik privrženec biogoriv, ker niso kaj prida trajnostna,« spremembo uredbe komentira okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein, namestnik direktorice nevladne organizacije Umanotera. »Seveda manj biogoriv pomeni, da bomo še bolj zgrešili cilj deleža obnovljivih virov energije in bo Slovenija morala dokupiti statistični prenos iz drugih držav. Politika znižanja cen pogonskih goriv prav tako povzroča visoko porabo in s tem tudi precej višje tveganje, da bomo zgrešili zavezujoč nacionalni cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za obdobje 2026–2030, ki ga državam članicam Evropske unije določa uredba o porazdelitvi prizadevanj. Kar spet pomeni, da sledi denarna kazen. Skratka menim, da je znižanje kvote za biogoriva z okoljskega vidika manj problematično kot z javnofinančnega. Za znižanje cen bomo pač plačali pozneje,« je kritičen Sonnenschein.

Nemirno je tudi cenovno dogajanje pri drugih energentih. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec se je sestal z dobavitelji zemeljskega plina, ki so predstavili pričakovanja glede oskrbe in cen v kurilni sezoni.

»V Sloveniji je dovolj zakupljenega plina in oskrba ni pod nikakršnim vprašajem,« je po sestanku sporočil Vrtovec. Dobavitelji so mu zagotovili, da cen za gospodinjske odjemalce ne bodo drastično povišali. »Torej lahko govorimo o nekaj evrih na položnico. Na ministrstvu smo s to informacijo pomirjeni in zadovoljni.«

Desetega oktobra poteče veljavnost uredbi, v skladu s katero morajo dobavitelji za zvišanje cen električne energije in zemeljskega plina za določene skupine odjemalcev – med njimi so tudi gospodinjstva – predhodno pridobiti soglasje vlade. Vrtovec dvomi o smiselnosti tega ukrepa. »Je prešibka pravna podlaga, na kar opozarjajo tudi nekateri strokovnjaki. Druga stvar je, ali je to sploh potrebno glede na to, da je plina dovolj,« je dejal.

Cene se medtem sicer že dvigujejo; prva je podražitev napovedala Plinarna Maribor, ki je v stoodstotni lasti družbe Istrabenz plini. Cene zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce je povišala za dobrih deset odstotkov. To je prva podražitev po septembru 2024.

Poteza Plinarne Maribor ne bo vplivala na ceno daljinskega ogrevanja v Mariboru, pomirja Jože Hebar, direktor Energetike Maribor. Že lansko jesen so namreč zakupili potrebne količine plina do konca leta 2027. »Za zdaj kaže, da v prihodnji ogrevalni sezoni cene ne bodo šle navzgor,« je dejal Hebar in spomnil, da so konec pretekle sezone ceno celo malenkost znižali.

Energetika Maribor znižuje odvisnost od plina z razpršitvijo proizvodnih virov: med drugim mesto ogrevajo z izkoriščanjem toplote reke Drave in z lesno biomaso, investirali pa so tudi v kogeneracijske naprave in v baterijski hranilnik. »Smo pa v Mariboru seveda tudi v pričakovanju podelitve koncesije za vzpostavitev sistema energijske izrabe odpadkov, ki bi zagotovila do 60 odstotkov potreb mesta,« je še poudaril Hebar.

Petrolu uspelo uravnotežiti cenovna nihanja

V Petrolu medtem ne pričakujejo znatnega zvišanja cen zemeljskega plina, napoveduje član uprave Marko Ninčević. Potrebne količine plina za letošnjo sezono so po njegovih besedah postopoma zakupovali dve leti vnaprej in tako uravnotežili cenovna nihanja. Nov cenik bodo objavili čez približno mesec dni.

V slovenskem gospodarstvu pogreša primerljiv pristop. »Še vedno nas preseneča, da danes znaten del slovenske industrije nima zakupljenih energentov za prihodnjo sezono, tudi električne energije za celotno leto 2027 ne, kar predstavlja resno tveganje za same poslovne procese, konkurenčnost in inflacijo v naslednjem obdobju,« je bil kritičen Ninčević.

Tudi potrebne zaloge pogonskih goriv so 90-odstotno zagotovljene, zagotavlja član uprave. V Petrolu si prizadevajo za liberalizacijo trga, obenem razumejo, da to v tem trenutku za vlado še ni sprejemljivo. Je pa Ninčević poudaril, da je vlada v vsakem primeru tako rekoč izčrpala manevrski prostor na področju regulacije maloprodajnih cen. Zato upa, da bo evropska komisija soglašala s predlaganim znižanjem trošarin pod minimalno raven, ki jo dovoljuje zakonodaja EU.