Stališče zdravstvenega resorja do ene najresnejših javnozdravstvenih problematik, kot je škodljiva raba alkohola, ni jasno in dosledno, pač pa očitno spremenljivo in podrejeno določenim parcialnim interesom. Na ministrstvu za zdravje so namreč pod vodstvom Tadeja Osterca precej omilili stališče in argumentacijo glede sporne spremembe zakona o omejevanju rabe alkohola, ki so jo pred kratkim že v tretje predlagali v SDS s podporo aktualnih koalicijskih partnerjev. Z njo bi uvedli izjemo, da prepoved ponudbe oziroma prodaje alkoholnih pijač v prostorih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, ne velja v času, ko ta dejavnost tam ne poteka.
Predlog je naletel na ostre kritike strokovne in druge zainteresirane javnosti na načelu z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ). Zato nas je zanimalo tudi stališče ministrstev, pristojnih za zdravje in izobraževanje. »Ker celotnega besedila predloga omenjenega zakona na ministrstvu nimamo, se do dokumenta trenutno ne moremo opredeliti,« so nas odpravili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, ki ga vodi Borut Rončević, čeprav je jasno, da vsebino predloga, ki je že od 9. septembra ponovno v parlamentarni proceduri, poznajo.
Na ministrstvu za zdravje pa so, nekoliko presenetljivo, dali vedeti, da v zvezi s predlogom po novem nimajo več posebnih zadržkov.
Pri Ostrcu so za ravnotežje
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, ki ga vodi Rončević, so še zapisali, da se sicer zavedajo, da morajo biti pri urejanju ponudbe in uživanja alkohola v ospredju zaščita otrok in mladostnikov ter prizadevanja za zmanjševanje njihove izpostavljenosti alkoholu in preprečevanje njegove zgodnje rabe. A hkrati razumejo praktične okoliščine, s katerimi se srečujejo zlasti manjše lokalne skupnosti, kjer je ustreznih prostorov za organizacijo različnih prireditev in dogodkov pogosto malo.
»Zato menimo, da je pri uporabi prostorov vzgoje in izobraževanja treba omogočiti tudi določeno mero prilagodljivosti, kadar se ti prostori zunaj časa izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti oddajajo za druge namene,« so ocenili in dodali, da mora biti pri tem jasno določeno, da se s tem ne posega v varnost otrok in mladostnikov oziroma v njihovo zaščito pred škodljivimi vplivi alkohola.
Na kakšen način bi bilo mogoče to doseči v praksi oziroma potegniti jasno ločnico, sploh ker bi bili na teh dogodkih prisotni tudi otroci in mladostniki, ne povedo.
Bivša vlada: Šolski prostor mora ostati varen
»Uveljavitev predloga zakona bi pomenila korak nazaj pri reševanju problematike pitja alkohola pri nas, poleg tega bi bila v nasprotju z evropskimi usmeritvami na tem področju,« so v prejšnji vladi oziroma na ministrstvu za zdravje v zvezi z istim predlogom opozorili lani in se, ravno nasprotno, zavzeli za doslednejše izvajanje in nadzor veljavne ureditve.
Opozorili so na preveč strpen odnos do pitja alkoholnih pijač v naši družbi in njihovo razmeroma lahko dostopnost. »Zato so še toliko pomembnejša vzporedno vzpostavljena območja, varna pred negativnim vplivom alkohola. To še zlasti velja za prostore, namenjene najranljivejšim skupinam. To so zlasti mladoletne osebe in bolniki. Posamezniki si v obdobju mladostništva oblikujejo vrednote in odnos do življenjskega sloga, zato je izjemno pomembno, da imajo pri tem pozitivne zglede. Rešitve, ki predvidevajo prepuščanje teh prostorov ponudbi točenja alkohola, so neprimerne.«
Ocenili so, da bi bilo ob morebitnem sprejetju predlagane spremembe tehnično nemogoče uveljavljati oziroma jasno razmejiti čas, ko osnovna dejavnost poteka, in čas, ko ta ne poteka. Poleg tega so na primer zunanje šolske površine učencem in dijakom na voljo ves čas za prostočasno udejstvovanje.
Opozorili so tudi, da veljavna zakonska rešitev v ničemer ne onemogoča organiziranja različnih prireditev v javnih, tudi šolskih prostorih – razen če njihovo izvedbo povežemo s pitjem alkohola. »Tako razumevanje javnih prireditev kaže splošno kulturno in družbeno sprejemanje alkohola v Sloveniji, ki bi ga bilo dobro preseči.«
Bo kdo poslušal stroko?
Kot smo v Dnevniku že poročali, spremembi, ki bi olajšala dostopnost in dodatno normalizira rabo alkohola prav v okolju, ki bi moralo otrokom in mladim sporočati ravno nasprotno, in imela škodljive dolgoročne javnozdravstvene posledice, odločno nasprotujejo strokovna javnost in nevladniki s področja javnega zdravja.
Člani strokovnega sveta NIJZ so sprejeli enotno stališče, da predlagana novela ni v skladu s cilji varovanja javnega zdravja in je škodljiva za zdravje celotnega prebivalstva, zato spremembam zakonodaje nasprotujejo.
Vlada je, mimogrede, na četrtkovi seji na predlog ministra za zdravje brez obrazložitve odpoklicala dosedanje štiri predstavnike ustanovitelja v svetu NIJZ in za preostanek mandata vanj imenovala nove člane.
Ministra Ostrca pa je medtem zapustilo že več tesnih sodelavk. Odstopili sta dve državni sekretarki, Vesna Marinko in Tea Košir, ter vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za javno zdravje Nataša Vidnar, poslovili sta se tudi generalna sekretarka Tanja Marsič in generalna direktorica direktorata za dostopnost in ekonomiko Vlasta Mežek.