»V procesu pogajanj je pričakovati še ogromno razbijanja porcelana in zvijanja rok. Velja nadaljevati z idejo Logarja o tretji poti, ki mu je ni uspelo realizirati, lahko pa zato to štafeto zdaj kot tretja največja stranka prevzame NSi,« je takoj po volitvah za Dnevnik ocenil vidni član NSi Janez Pogorelec. Okrogla dva tedna zatem ob robu političnega štetja do 46 gledamo prav to. Po dveh krogih pogajanj za novo vlado pri Robertu Golobu, ki mu kot predstavniku relativne zmagovalke Svobode pripada prvi poskus sestavljanja koalicije, stranke v sestavi trojčka okoli NSi, Demokratov in Resnice s povezovanjem v samooklicani tretji blok Golobu sporočajo dvoje. Prvič, da volilni rezultat ne govori v prid vladi z levosredinskimi programskimi izhodišči. In drugič – med vrsticami – da po logiki stvari njegova vlada ni njihova prva izbira. Pri čemer je pomembno predvsem, da to desna trojica sporoča zelo javno.
Zakaj? Zaradi predvolilnih obljub o depolarizaciji, pri čemer ironično ravno zaradi še okrepljene polarizacije, pa tudi velikih programskih razlik to povezovanje preko pola za zdaj nima osnove za uspeh. Desna trojica v izjavah po televiziji in na družbenih omrežjih ne glede na to v zadnjih dneh zagovarja nujnost tretje poti, četudi ji je oziroma bi ji moralo – ne glede na iskrenost izrečenega – biti hkrati jasno, da je z 20 poslanci, kolikor jih ta kombinacija v seštevku premore, to v protislovju z aktualnimi razmerji moči v slovenski politiki. Gre preprosto za račun brez krčmarja: Svoboda z 29 poslanci in SDS z 28 poslanci sta pač tisti, ki imata ključe do nove vladne koalicije. Pri čemer želi trojček, ki samega sebe namensko označuje za »sredinskega«, s čimer javnosti signalizira politično drugačnost, volilno bazo navzven prepričati, da jih ne nese ne v en ne v drugi tabor, pač pa jih vodi le interes državljanov. A ker gre za programsko izrazito desne stranke, je tudi očitno, da lahko Vrtovec, Logar in Stevanović svoje politične cilje najbolje, če ne že izključno, realizirajo prav v Janševi vladi. Oziroma kot zunajkoalicijski partner takšne vlade.
»Mirne živce, pripeljali bomo to barko v varen pristan,« medtem glede političnega zategovanja ovratnika z objavo na družbenih omrežjih svoje volilce miri Robert Golob. Aktualni premier, čigar stranka za prihodnji teden po dogovoru pripravlja predlog koalicijskega sporazuma, ob tem ne more mimo tega, da bo moral v sedanji situaciji ta dokument glede na politične okoliščine prilagoditi predvsem željam omenjenega tretjega bloka. Kar pa zelo verjetno pomeni podiranje številnih ukrepov dosedanje vlade, predvsem na področju davkov in potencialno tudi zdravstva. Glede potencialnih vsebinskih zasukov je pri tem že vnaprej dobil odgovor Socialnih demokratov, potem ko je njihov prvak Matjaž Han po četrtkovem predsedstvu v izjavi za javnost dal jasno vedeti, da stranko zanimajo zgolj in le pogajanja o zmerno levosredinski koaliciji. »V nobenem primeru stranka ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado in je pripravljena tudi na opozicijo.«
Janševe delnice rastejo
Iz SD je hkrati ob robu dogajanja slišati negodovanje glede vsebinske praznosti dosedanjih pogajanj in tega, da bo osnutek koalicijskih izhodišč na mizi šele tik pred petkovo konstitutivno sejo DZ. Drugo je po eni strani posledica tega, da je moral Golob glede na zahtevno nalogo povezovanja strank v mešano vlado na prvih srečanjih najprej sploh prisluhniti strankam z desne, po drugi pa kaže tudi na to, da ima stranka problem z lastnimi jasnimi programskimi izhodišči. Svoboda recimo pred volitvami kot edina ni objavila volilnega programa. Aktualni premier se je po tem, ko je imel v parlamentu 41 sedežev, skupaj z Levico in SD pa zelo udobno večino, povrh vsega sploh prvič znašel v vlogi, ko mora z obema ušesoma poslušati konkurenco in biti pripravljen na velike kompromise, tudi na morebitno škodo lastne stranke. In kot rečeno, na račun tega, da zaradi prevelikih kompromisov od pogajalske mize, potem ko Logar in Stevanović že izključujeta Levico, odžene še SD. Prvaki novega tretjega bloka se seveda dobro zavedajo, da okoliščine Golobu niso v prid. To razumejo tudi v Levici in SD, iz katerih že slišimo javna priznanja, da je bolj verjetna desnosredinska stranka. »Če bi gledal programe strank tretjega bloka in to, kaj se ta trenutek dogaja, in bi moral staviti, menim, da je velika možnost, da pride do desnosredinske vlade,« pravi Han. Podobno je te dni govoril sokoordinator Levice Luka Mesec.
Pri tem je z izjemo trojčka okoli NSi, v imenu katerega Jernej Vrtovec po volitvah navija za desnosredinsko vlado in vztrajno zavrača vabila Svobode na pogovore, za Demokrate in Resnico vseeno pomembno, da vsaj sedijo za pogajalsko mizo z levo sredino in s tem tudi ali predvsem navzven kažejo pripravljenost prisluhniti preko pola. Stevanović namreč medtem v izjavah še naprej ponavlja zavezo, da Resnica ne bo omogočila ne Golobove ne Janševe vlade, Logar, ki je gradil podobo svoje stranke prav na preseganju delitev in tako imenovani nadpolitičnosti, pa je kot bivši član SDS pred volitvami dejal, da v Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel. V tem smislu gre tudi razumeti vabilo tretjega bloka Hanu, naj se jim pridruži. Pri čemer je pomemben detajl, da to vabilo ni romalo uradno na stranko, pač pa je bilo izrečeno mimogrede novinarjem.
Tretji blok, v okviru katerega – vsaj javno – za zdaj ni dogovora o enotnem glasovanju, si tako po eni strani dviguje pogajalske delnice, po drugi strani pa je očitno, da ga vleče k Janši. Zoran Stevanović je sicer na neposredno vprašanje glede morebitne podpore bodisi Goloba bodisi Janše za novega mandatarja za Pop TV v četrtek povedal: »Če bomo potrebovali vlado, smo prvi, ki smo pripravljeni nastaviti hrbet, da obvarujemo Slovenijo pred kakršno koli krizo. Če to pomeni biti konstruktivna opozicija, potem bo tako.« In dodal, da se s stranko ne boji niti predčasnih volitev. Prihodnji petek sicer sledi konstitutivna seja parlamenta, glasovanje za predsednika DZ pa bo bržkone (še) bolj izostrilo povolilno sliko.