Poslanska skupina največje vladne stranke Svoboda vztraja pri spremembah volilne zakonodaje. Danes so v DZ vložili predlog za spremembo ustave, s katerim bi na parlamentarnih volitvah uvedli preferenčni glas. Ker je za spremembe potrebnih 60 poslanskih glasov, še naprej stavijo na predlog, ki ga je predlagala opozicijska NSi. Ta med drugim predvideva uvedbo 18 volilnih enot in povečanje števila poslancev z 90 na 92. Koalicija, ki ima 52 glasov, je pri tem doslej računala predvsem na podporo krščanskih demokratov, ki pa so nato umaknili podpise k lastnemu predlogu. S pojasnilom, da je čas za ustavne spremembe v tem mandatu minil. Golobovi jim vračajo žogico – vložili bodo dogovorjeni predlog, pri čemer predlagajo, da spremembe ne začnejo veljati na volitvah v DZ prihodnje leto, ampak na volitvah zatem.
NSi: Naših glasov nimajo več zagotovljenih
Po aktualnem predlogu je sicer še pred spremembami zakona o volitvah v državni zbor potrebna tudi sprememba ustave. V obeh primerih je v parlamentu potrebna kvalificirana večina. Kot je pojasnila poslanka Lucija Tacer, v Svobodi zavračajo argument NSi, da v tem mandatu ni več dovolj časa za sprejetje ustavnih sprememb. Pojasnila je, da so kot gradivo priložili tako zakon kot izris volilnih enot, ki jih je predlagala NSi. »Zdaj pa si želimo, da je v kratkem sklicana ustavna komisija in da lahko na glasovanju preizkusimo predlog, za katerega smo ocenili, da ima največjo možnost dvotretjinske podpore,« je povedala. V okviru postopka na ustavni komisiji pa obstaja tudi možnost, da se za preučitev določenega vprašanja imenuje strokovno skupino.
Iz Svobode Novi Sloveniji torej sporočajo, da je vse odvisno od njih in da sedaj ob predvidenem odlogu učinkovanja sprememb nimajo več izgovora zaradi bližine volitev. Naši sogovorniki iz stranke krščanskih demokratov niso zadovoljni s takšnim stiskanjem ob zid, saj da gre za politični manever, kako ob koncu mandata vso odgovornost preložiti na ramena njihove stranke. To, da ni način za pripravo tako pomembnih sprememb, torej da se najprej stopi pred kamere in očrni sogovornika, s katerim naj bi nato znova sedli za skupno mizo. Koaliciji očitajo tudi neresnost, saj da je bilo za pripravo sprememb dovolj časa in da koalicija, ki bi v tem času lahko dala več od sebe, ob pomanjkanju rezultatov sedaj hiti urejati področje. Razumeti je, da je za dosego dogovora zmanjkalo zaupanja. »Naših glasov žal zaradi svojega ravnanja nimajo več zagotovljenih,« je dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj.
Volja ljudi je zelo jasna
V koalicijskih SD in Levica so sicer pojasnili, da podpisov pod aktualni predlog niso prispevali, nameravajo pa podpreti začetek postopka za spremembo ustave, saj da so junija lani udeleženci posvetovalnega referenduma odločno podprli uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. »Seveda imamo tudi druge različice, kako spremeniti volilni sistem. Se moramo pa vsi zavedati, ne samo koalicija, tudi obe opozicijski stranki, da so nam ljudje na referendumu povedali, kaj želijo,« je menil vodja poslancev SD Jani Prednik. Tudi v Levici po besedah poslanca Mateja T. Vatovca podpirajo vsak ukrep, ki bi pripeljal do uresničitve volje volivcev.
O uvedbi prednostnega glasu smo govorili tudi z nekdanjim ustavnim sodnikom dr. Cirilom Ribičičem. »Res je, da referendumski izid ni pravno zavezujoč. Je pa zavezujoč na podlagi naslednjega argumenta – referendum je razpisal državni zbor, čeprav tega ni bil dolžan storiti. In seveda ga ni razpisal zato, da bi jasno izraženo voljo volivcev ignoriral ali ji nasprotoval. Razpisal ga je zato, da bi ugotovil resnično voljo volivcev in jo spoštoval,« je glede odgovornosti politike jasen ustavni pravnik. Ob več kot 41-odstotni volilni udeležbi je za spremembe glasovalo čez 70 odstotkov ljudi, je vnovič izpostavil.
To je jasna moralna zaveza strankam, ki so se skozi desetletja izmojstrile v obrti, kako z ustreznim umeščanjem na kandidatne liste zagotoviti izvolitev strankarskih favoriziranih kandidatov. V luči tega, tako sogovornik, je nasprotovanje ali zavlačevanje prevoda ljudske volje v zakonsko rešitev samo po sebi nedemokratično. »Zato se sprašujem, ali ne bi opozicijski poslanci še enkrat razmislili, preden se odrečejo spoštovanju jasne volje volivcev, ker se pustijo ustrahovati strankokraciji, ki v nasprotju z ustavo ukazuje poslancem, da morajo glasovati proti uvedbi prednostnega glasu.«
