Svet UKC Ljubljana bo predvidoma odločal o začasnem nasledniku Marka Juga, ki je odstopil z mesta generalnega direktorja bolnišnice. Med potencialnimi kandidati so poznavalci dogajanja doslej omenjali zlasti Jožeta Golobiča, ki je bil Jugov predhodnik. Za možnega kandidata neuradno velja tudi Andrej Pucer, ki je bil v preteklosti na čelu koprskega NLB Leasing. Nekateri sogovorniki v zdravstvu, ki ne želijo biti imenovani, so omenjali še možnost presenečenj. Po njihovi oceni bi bil na primer mogoč tudi scenarij, pri katerem bi na čelu UKC za zdaj še ostal Marko Jug. Naslednika v takem primeru še ne bi imenovali ta teden.
Neuradne informacije, da Jože Golobič, ki naj bi mu bili v glavnini vladne koalicije dokaj naklonjeni, ni izbira ministra za zdravje Tadeja Ostrca, v zdravstvu krožijo že od Jugovega odstopa. Golobič je leta 2022 z mesta generalnega direktorja odstopil, potem ko ga je k temu pozval takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. UKC Ljubljana so v tistem obdobju v zdravstvenem resorju očitali izgube in neobvladovanje stroškov ter tudi dolge čakalne dobe. Golobič je kritike glede takratnega vodenja UKC vseskozi ostro zavračal. Zdajšnji minister Ostrc je razmere tedaj poznal od blizu, saj je bil v mandatu ministra Bešiča Loredana v vlogi državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje.
Malo ljudi z zadostnimi izkušnjami
Ljudi, ki poznajo zdravstveni sistem in so zmožni voditi veliko bolnišnico, je malo, je opozorilo več sogovornikov, ki želijo ostati neimenovani. To je v zdravstvu že nekajkrat pripeljalo do imenovanja vodstev, ki se morajo o svoji nalogi naučiti še praktično vse, so izpostavili nekateri od njih. Na čelu UKC Ljubljana se je od začetka leta 2016 zvrstilo že sedem ljudi (generalnih direktorjev in vršilcev dolžnosti generalnega direktorja).
Izgube so tudi vir letošnjih očitkov na račun bolnišnic in njihovih vodstev. Dan potem, ko je Jug javnost obvestil o ponujenem odstopu, so v UKC Ljubljana izpostavili, da 4,8 milijona evrov minusa v prvem polletju predstavlja en odstotek vseh prihodkov. Finančni rezultat je posledica enostranskega znižanja cene zdravstvenih storitev v višini enega odstotka, so opozorili. Če se to ne bi zgodilo, bi UKC Ljubljana posloval uravnoteženo, so zatrdili. Poudarili so tudi, da negativno posluje le nekaj tamkajšnjih klinik. V teh primerih gre tudi za nezadostno financiranje nekaterih dejavnosti v zdravstvu, so ugotavljali. Program ukrepov za stabilizacijo poslovanja pa so glede na nedavni zapis že oddali.
Minister zahteva sanacijo
Pripravo sanacijskih načrtov je bolnišnicam naložil Ostrc. Številni pozitivni poslovni rezultati zdravstvenih zavodov lanskega leta ne temeljijo na realnih podatkih, ampak na dodatnih državnih sredstvih, je ugotavljal. Posvaril je tudi, da bi lahko letos ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel od 80 do 100 milijonov evrov. Finančnim injekcijam, s kakršnimi so oblasti v preteklosti bolnišnice reševale iz rdečih številk, se bodo skušali izogniti, je dal julija vedeti minister. V javnih zdravstvenih zavodih so se odzvali z opozorili, da na letošnje poslovanje močno vplivajo okoliščine, pri katerih sami niso imeli besede. Poleg pavšalnega znižanja cen zdravstvenih storitev so pokazali še na učinke plačne reforme.
V UKC Ljubljana nameravajo glede na dosedanje načrte prihranke med drugim iskati pri stroških dela, stroških porabe zdravil in zalog materiala ter pri stroških zdravstvenih storitev zunanjih izvajalcev. Pri bolnišničnih zdravljenjih nameravajo povečati produktivnost, so sporočili, a opozarjajo tudi na potrebo po ustreznem vrednotenju in financiranju.