Bojan Požar je ob začetku zaslišanja ocenil, da je preiskava, ki se nanaša nanj, nezakonita. Izpostavil je, da podjetje Lanaka Media, ki deluje že 24 let, ne beleži nobene transakcije z nobeno politično stranko, prav tako ne s posameznim politikom ali drugim javnim funkcionarjem in tudi sicer ne sodeluje z nobeno politično stranko in nobenim nosilcem javnih ali kakšnih drugih političnih funkcij. »Požareport pa, kot izhaja iz vsebine portala, ne izvaja nobene politične propagande, na tem portalu ne objavljamo nobenih strankarskih ali kakšnih drugih političnih dokumentov, ne hodimo na tiskovne konference, niti ne objavljamo plačanih ali neplačanih intervjujev, tukaj ni tekstov, ki bi jih pod psevdonimi pisali politiki in uredniki. Zato nam ni mogoče očitati nobene politične propagande,« je še dodal. Meni tudi, da je predsednica komisije, poslanka Svobode Tamara Vonta, kot vodja zaslišanja v konfliktu interesov, saj da kot novinar piše tudi o njej. Vonta mu je odgovorila: »Zagotovo bom bolj korektna, kakor ste vi kot novinar.«
Pol milijona od Telekoma Slovenije
V prvem delu zaslišanja je moral Požar potrditi, da njegova stranka, s katero je na parlamentarnih volitvah nastopil leta 2018, še obstaja, vendar ni več aktivna. Po njegovih besedah je bil poskus vstopa v politiko novinarski eksperiment, preko katerega je predvolilno kampanjo lahko videl od znotraj.
Nadalje je moral odgovarjati na vprašanja o oglaševanju pri družbi Požareport, katere lastnik, urednik in tržnik je. Preiskovalna komisija DZ je namreč izpostavila, da je Požar posloval s številnimi podjetji, ki so v državni ali delno državni lasti, kot so Telekom, Pošta in druga. Po podatkih preiskovalne komisije so na Požareportu oglase kupila podjetja, ki so povezana z davkoplačevalskim denarjem, nato pa oglasov ni bilo. Požar je očitek zavrnil.
Nadalje je preiskovalna komisija Požarja soočila s številnimi primeri oglaševanja državnih podjetji na njegovem portalu Požareport. V sedmih letih naj bi družba Lanaka Media, njena lastnica je bila dolgo njegova hčerka Maša Kavtičnik Požar, od Telekoma prejela več kot pol milijona evrov oglaševalskega denarja, največ v času, ko je Telekom vodil Rudi Skobe v času tretje Janševe vlade. Požar je prihodke branil, rekoč: »Ni veliko denarja. Glede na doseg oglasov bi ga lahko bilo še precej več.« Dodal je še, da je bilo 60 odstotkov tega denarja namenjenega za oglaševanje Telekoma Slovenije v njegovi oddaji Faktor, ki jo je vodil na TV3, 40 odstotkov pa za oglaševanje na portalu Požareport.
Oglaševanje podjetja Nivo Eko
Spomnimo, da je Reporter poročal, da so gradbena podjetja Nivo Eko, NGN Eko in Eko Nivo Gradnje med letom 2020 in 2021 v več transakcijah nakazala 63 tisoč evrov podjetju Lanaka Media. Podjetja, katerih predhodnik je celjsko gradbeno podjetje Nivo, se med drugim ukvarjajo tudi s protipoplavno zaščito in so se potegovala za koncesije za urejanje vodotokov, ki jih je podeljevalo takratno okoljsko ministrstvo. Koncesijo je med drugimi dobila tudi družba Nivo Eko. Preiskovalna komisija zato sumi, da so podjetja do milijonov prišla prav s financiranjem medijev iz sfere SDS, ki so denar začela prejemati slabe štiri mesece po podpisu koncesij; med njimi naj bi bil tudi Požareport.
Predsednica komisije Tamara Vonta je tako Bojana Požarja soočila z dejstvi o oglaševanju podjetij iz skupine Nivo Eko, predvsem jo je zanimalo, kje so ti oglasi bili, saj da jih preiskovalna komisija ni zasledila. Požar je zatrdil, da se z oglaševalci dogovarja o številu prikazov plačanih oglasov na portalu Požareport, Vonta pa mu je razkrila, da v pogodbah s podjetji, povezanimi z Nivo Eko, sploh ni navedeno, koliko prikazov oglaševalec zahteva in po kakšni ceni.
Zanimalo jo je še, zakaj pri njem oglašujejo podjetja brez spletnih strani ali celo brez telefonskih številk. Požar je odgovoril, da na trgu preprosto ni enostavno, zato se ne sprašuješ o motivih oglaševalcev, če niso na prvi pogled sporni. Predsednica komisije Tamara Vonta je zaključila z mislijo, da strokovnjaki pravijo, da je velika verjetnost, da je Požar fiktivno uredil oglase.
