"Če je nekdo pri blagajni v Lidlu slišal, da Joža fuša, to še ni razlog za referendum"

Posvetovalni referendum o pogojevanju denarne socialne pomoči z vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela

 

 

Državni zbor na izredni seji odloča o razpisu še tretjega posvetovalnega referenduma, ki naj bi skupaj z referendumoma o RTV-prispevku in volilni pravici tujcev potekal 11. oktobra. Njegovo uradno polno ime je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela. Glede na napovedi poslanskih skupin bodo razpis podprle koalicijske SDS, NSi, Fokus, SLS in Demokrati ter Resnica. Opozicijske Svoboda, SD in Levica mu bodo nasprotovale. Medtem ko predlagatelji poudarjajo odgovornost delovno sposobnih prejemnikov socialne pomoči, opozicija opozarja, da veljavna ureditev že omogoča njihovo vključevanje v različne aktivnosti in sankcioniranje morebitnih zlorab.

Koalicija: Delo ne sme biti kazen, ampak spodbuda

Poslanka SDS Jana Gržinič je poudarila, da je pravica do denarne socialne pomoči določena z zakonom in zagotavlja osnovno socialno varnost. Hkrati sistem po njenih besedah temelji na načelu, da posameznik v okviru svojih sposobnosti in zmožnosti sodeluje pri izboljševanju lastnega socialnega položaja. »Tu se postavlja vprašanje, ali je možnosti za takšno vključevanje dovolj in ali posamezniki pri tem res sodelujejo,« je dejala. Namen predloga po njenih besedah ni kaznovanje, temveč postopno vključevanje ljudi, zlasti dolgotrajno brezposelnih, v družbenokoristna dela. »Delo ne more biti kazen, ampak zgolj spodbuda,« je poudarila Gržiničeva. Predlagatelji menijo, da bi takšno vključevanje ljudem pomagalo ohraniti delovne navade in socialne stike ter jim olajšalo vrnitev na trg dela.

Opozicija: Iz najšibkejših ustvarjajo grešne kozle

Poslanka Svobode Tereza Novak je napovedala, da bodo v stranki razpisu referenduma nasprotovali. Opozorila je, da morajo prejemniki denarne socialne pomoči že po sedanji ureditvi dejavno iskati zaposlitev, pristojne institucije pa jih lahko usmerjajo v različne aktivnosti. »Že zdaj imajo vse vzvode v svojih rokah,« je dejala. Koaliciji in Resnici je očitala, da prejemnike socialne pomoči prikazujeta kot lenuhe ter iz najšibkejših ustvarjata grešne kozle. »Pravičnost se kaže v tem, kako ravnamo z najšibkejšimi, kar bi moralo veljati tudi za poslance v parlamentu. Namesto da bi vlada reševala težave ljudi, podpihuje gnev proti njim,« je poudarila. Referendum je po njeni oceni priročen predvsem za vladajočo koalicijo, saj pozornost javnosti odvrača od drugih težav. Dodala je, da je tudi ta posvetovalni referendum namenjen zamegljevanju zakonodajnega referenduma »proti politični policiji«, ki naj bi prav tako potekal 11. oktobra.

Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je ocenil, da se odgovor na predlagano referendumsko vprašanje na prvi pogled zdi preprost in skoraj samoumeven. »Vprašanje je postavljeno tako, da ljudi napeljuje k temu, da bi se z njim strinjali,« je dejal. Priznal je, da bo vedno obstajalo tveganje, da bo kdo izkoriščal socialno pomoč in ne bo izpolnjeval svojih obveznosti. V takšnih primerih bi morali po njegovih besedah uporabiti že predvidene sankcije. »Ko referendumsko vprašanje pogledamo pobliže, vidimo, da odpira nešteto dodatnih vprašanj, na katera koalicija nima odgovorov,« je poudaril. SD razpisa zato ne bo podprl.

Še ostrejši je bil poslanec Levice Vladimir Šega, ki je ocenil, da želi koalicija s tremi posvetovalnimi referendumi privržence desnih strank 11. oktobra privabiti na volišča, da bi glasovali tudi na zakonodajnem referendumu o tako imenovani politični policiji. »Ta zadnji referendum je za razliko od preostalih dveh umazan, saj demonizira najranljivejše v naši družbi. Poglejte družbena omrežja, kjer je takšno demoniziranje že pustilo posledice. Če je nekdo pri blagajni v Lidlu slišal, da Joža dela na črno, čeprav prejema socialno pomoč, to še ni razlog za referendum,« je dejal. Predlagateljem je očital, da niso predstavili podatkov o tem, koliko prejemnikov socialne pomoči se dejansko izogiba delu. Po njegovih besedah je delovno sposobnih upravičencev nekaj manj kot 20.000. »Če je odstopanje petodstotno – in dvomim, da je višje – govorimo o približno tisoč ljudeh. Ali bomo zato, ker 500 ali 1000 ljudi zafrkava državo, res izvedli referendum? Na drugi strani pa na tisoče mijičev zafrkava delavce, ki se morajo znajti po svoje,« je dejal in se navezal na očitke o kršitvah pravic delavcev, povezane s poslancem Resnice Borisom Mijičem. Šega je smisel referendumskih vprašanj primerjal s tem, da bi se vsako leto 31. decembra vprašali, ali želimo še enkrat okoli Sonca. »Nesmiselno torej. V Levici bomo glasovali proti,« je sklenil.

 

 

Referendum o ukinitvi RTV-prispevka

 

 

Glede na napovedi poslanskih skupin bodo razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi RTV-prispevka podprle koalicijske SDS, NSi, Fokus, SLS in Demokrati ter Resnica, opozicijske Svoboda, SD in Levica pa mu bodo nasprotovale. V ospredju razprave je vprašanje, ali je obvezni prispevek še primeren način financiranja javnega zavoda. Predlagatelji referenduma poudarjajo, da morajo državljani prispevek plačevati ne glede na to, ali programe RTV Slovenija spremljajo in jim zaupajo. Opozicija odgovarja, da prav tak način financiranja javnemu servisu zagotavlja neodvisnost od vsakokratne oblasti in vsakoletnih proračunskih pogajanj.

Resnica: Referendum ne pomeni ukinitve RTV

Predsednik Resnice Zoran Stevanović je poudaril, da poslanci ne odločajo o posameznih oddajah ali novinarjih, predvsem pa ne o ukinitvi RTV Slovenija. »Odločamo o bistveno preprostejšem vprašanju: ali naj ljudje še naprej plačujejo RTV-prispevek ne glede na to, ali programe RTV sploh gledajo oziroma spremljajo, kaj šele, ali jim zaupajo. Vprašanje je razumljivo vsakomur. To ni zapleteno ustavnopravno vprašanje, ampak vprašanje obvezne javne dajatve, ki jo ljudje plačujejo vsak mesec,« je dejal.

Resnica bo predlog podprla, saj je neposredno odločanje ljudi po Stevanovićevih besedah eno od temeljnih načel njenega političnega delovanja. »Moč ljudem za nas ni oglaševalski slogan, ampak zaveza. Ljudem zaupamo tudi takrat, ko ne govorijo tako, kot bi si želeli posamezna vlada, opozicija, koalicija ali politična stranka,« je poudaril. Zavrnil je tudi trditve, da je RTV-prispevek edini način, s katerim je mogoče zagotoviti izvajanje zakonsko določenih nalog javnega zavoda. »Današnja odločitev ni odločitev o tem, da bi jutri ugasnili RTV ali odpuščali zaposlene, ampak o tem, da bi poiskali racionalnejši in sodobnejši sistem financiranja RTV Slovenija,« je dejal. Ob tem je poudaril, da predloga sprememb zakona o RTV Slovenija ni vložila skupina politikov, temveč skupina 17.000 ljudi. »In ti ljudje niso Miki Miške, razni namišljeni prijatelji državljanov, kaj šele dinozavri ali všečki. To so volilke in volilci, ki se želijo izreči o tem, ali naj še naprej plačujejo RTV-prispevek ali ne,« je sklenil Stevanović.

Poslanka SDS Maruša Babnik je dejala, da RTV-prispevek ni prostovoljna naročnina, saj ga morajo državljani plačevati ne glede na to, kaj zanj dobijo. Zato mora biti po njenem mnenju RTV Slovenija bolj odprta do javnosti. »Podatki o gledanosti kažejo, da je prvi program Televizije Slovenija v povprečju spremljalo 11 odstotkov gledalcev. Vprašati se moramo, zakaj RTV pogosteje ne pritegne občinstva. Če ji to uspe med olimpijskimi igrami, zakaj ji ne vsak dan?« je dejala. Pri porabi javnega denarja po njenih besedah ni dovolj, da posamezne vsebine spremlja le del občinstva. »Vprašati se moramo, ali je prav, da plačujemo nekaj, česar ne gledamo. Informiranje danes ni več vezano na enega javnega ponudnika, zato si ne moremo zatiskati oči in vztrajati, da mora ureditev ostati takšna zgolj zato, ker je tako veljalo doslej,« je poudarila.

Opozicija svari pred koncem javne RTV

Predsednik Svobode Robert Golob je opozoril, da bi ukinitev prispevka pomenila konec javne RTV Slovenija, kakršno poznamo danes. »O tem ni nobenega dvoma. Vsi v parlamentu radi govorimo o svobodi, vendar ta izhaja tudi iz svobode informiranja in obveščenosti. Brez obveščenosti ne moremo govoriti o svobodi govora,« je dejal. Spomnil je tudi na vlogo javnega servisa pri dogodkih, ki povezujejo državljane. »Ob gledanju ali poslušanju RTV smo vsi že potočili solze sreče ob uspehih naših športnikov, vsi pa smo jokali tudi, ko smo se pred dnevi poslovili od Milene Zupančič. In kje smo spremljali te trenutke, ki so nas ganili do solz? Na javni televiziji in radiu,« je dejal. V Svobodi bodo predlog zavrnili, ker sta po Golobovih besedah javna radio in televizija pomembna za življenje v svobodni in odprti demokratični družbi.

Poslanec SD Darko Ratajc je opozoril, da razprava ne poteka  zgolj o prispevku, ampak o tem, kako Sloveniji tudi v prihodnje zagotoviti javni medij. »SD podpira RTV Slovenija, ki ni zgolj televizija. Je tudi radio, so regionalni in manjšinski programi, vsebine za Slovence po svetu, kulturni in izobraževalni programi, arhiv, orkester in zbori,« je naštel. Vprašanje financiranja je zato po njegovem mnenju tudi vprašanje ohranitve ali ukinitve javnega servisa. »Posvetovalni referendum je preprost in za ljudi privlačen, vendar državljanom ne ponuja odgovora na vprašanje, kako bo RTV živela naprej. Predlagatelji niso predstavili celovite rešitve, ki bi jo tako pomembno vprašanje zahtevalo,« je dejal. SD bo razpisu referenduma nasprotoval.

Proti bodo glasovali tudi v Levici. Asta Vrečko je poudarila, da RTV-prispevek javnemu zavodu zagotavlja finančno in politično neodvisnost, saj zaradi takšnega načina financiranja ni odvisen od vsakokratne oblasti, političnih posegov ali proračunskih pogajanj. »Želja po ukinitvi prispevka je le korak k razkroju RTV Slovenija. Predlagatelje moti predvsem informativni program, ker najbrž spremljajo zgolj tega. Ni pa jim mar za vse drugo, kar RTV ponuja,« je dejala.

 

Referendum o volilni pravici tujcev

 

Največ pomislekov v opoziciji povzroča referendum o volilni pravici tujcev. Državni zbor je namreč junija že sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je državljanom tretjih držav odvzel pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. Zakon še ni začel veljati, septembra pa se bo predvidoma začelo  zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Poslanka Levice Nataša Sukič je ravnanje koalicije označila za bizarno. »V tem mandatu moramo znova in znova preverjati, kaj posamezen zakon sploh pomeni. Državni zbor je junija sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je državljanom tretjih držav že odvzel pravico do glasovanja na lokalnih volitvah, ki so jo imeli četrt stoletja. Zakon je torej že sprejet, nato se je začel  še postopek ljudske pobude, ista koalicija pa zdaj predlaga posvetovalni referendum o vprašanju, ki ga je sama z zakonom zapečatila že junija,« je dejala. Po njeni oceni gre za »čisti cinizem in napad na demokracijo«. Če bi koalicijo res zanimalo, kaj o tem meni ljudstvo, bi ga morala po besedah Sukičeve vprašati pred sprejetjem zakona.

V Svobodi menijo, da želi koalicija s tremi posvetovalnimi referendumi zasenčiti zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki naj bi prav tako potekal 11. oktobra. Poslanec Svobode Duško Vujanović je dejal, da v stranki referendum sicer razumejo kot pomembno demokratično orodje, s katerim se volilci izrekajo o pomembnih vprašanjih. »Tokrat pa je referendum znova priročno sredstvo za odvračanje pozornosti. Trije posvetovalni referendumi na isti dan imajo po naši oceni namen zamegliti referendum o politični policiji, ki ga ni zahtevala nobena vladna stranka, temveč ljudstvo,« je dejal. Skoraj 45.000 zbranih podpisov je po njegovih besedah jasna zahteva javnosti, da se odpre razprava o tem, ali sme parlamentarna preiskovalna komisija politično blatiti ljudi in jih preiskovati brez pravne podlage, ne da bi jim omogočila ustrezno možnost obrambe.

Razpisu referenduma bodo nasprotovali tudi v SD. Poslanec Luka Goršek je koaliciji očital, da želi diskriminirati ljudi, ki že leta živijo v Sloveniji. »Žal pravna država pod to koalicijo nima niti osnovne možnosti, da bi prevladala, saj je njen cilj predvsem diskriminirati ljudi, ki že leta živijo v Sloveniji, plačujejo davke in pomagajo graditi državo,« je dejal.

Koalicija: Odločiti mora ljudstvo

Na drugi strani koalicijske SDS, NSi, Fokus, SLS in Demokrati skupaj z Resnico vztrajajo, da vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav presega zgolj spremembo posameznega člena volilne zakonodaje. Po njihovem mnenju gre za širše vprašanje, kdo naj sodeluje pri oblikovanju lokalne oblasti, zato bi morali imeti volilci možnost, da se o tem neposredno izrečejo.

Katja Kokot iz Resnice je zavrnila očitke opozicije, da je referendum uperjen proti tujcem. Poudarila je, da poslanci ne odločajo o tem, ali so za tujce ali proti njim, niti o tem, kdo sme živeti v Sloveniji. Razprava je po njenem namenjena izključno vprašanju političnega odločanja v lokalnih skupnostih. »Sprašujemo se, kdo sme odločati v lokalnih skupnostih. V Resnici menimo, da mora o tem svoje povedati ljudstvo, zato smo predlagali posvetovalni referendum. Koalicija volilce s tem sprašuje o širšem vprašanju, kako naj bo volilna pravica tujcev na lokalni ravni urejena v prihodnje,« je dejala Kokotova. S tem je odgovorila tudi na očitke, da je referendum nesmiseln, ker je državni zbor zakon, ki državljanom tretjih držav odvzema volilno pravico, sprejel že junija. Predlagatelji referendum razumejo kot priložnost, da volilci povedo, kakšna ureditev naj velja v prihodnje.

Podobno je razloge za njegov razpis utemeljil poslanec SDS Anton Šturbej. Po njegovih besedah vprašanje, kdo sme sodelovati pri oblikovanju lokalnih organov oblasti, ni zgolj tehnično vprašanje volilne zakonodaje, temveč se dotika samih temeljev demokratičnega odločanja. »Gre za pomembno vprašanje demokratične države. Zato je prav, da imajo o njem možnost neposredno izraziti svoje stališče tudi volilke in volilci,« je poudaril Šturbej. V SDS tako referendum predstavljajo kot način neposrednega preverjanja volje volilcev, medtem ko opozicijske očitke o diskriminaciji zavračajo.

Iz nastopov predstavnikov predlagateljev je bilo jasno, da pri referendumskem vprašanju ne bodo popustili. Koalicijske stranke in Resnica bodo odlok o njegovem razpisu podprle, zato izid glasovanja glede na njihovo večino ni vprašljiv. Opozicijske Svoboda, SD in Levica mu bodo nasprotovale, ob tem pa ne izključujejo možnosti, da bi zahtevale tudi ustavno presojo referenduma.