Minister za pravosodje Mihael Zupančič je dejal, da je temelj pravne države neodvisno sodstvo, ki vsakomur jamči, da bo o njegovih pravicah odločeno na podlagi ustave in zakona ne glede na njegov položaj, premoženje ali poznanstva. "Moč tega jamstva se kaže predvsem takrat, ko je odločitev neprijetna za vplivne posameznike ali drugačna od pričakovanj javnosti. Sodnik mora tudi takrat odločati svobodno, strokovno in brez pritiskov," je dejal.
Napovedal je, da bo kot minister dosledno zagovarjal neodvisnost sodstva. "Politika mora spoštovati meje svojih pristojnosti in hkrati zagotavljati pogoje, v katerih lahko sodstvo odgovorno opravlja svoje poslanstvo," je izpostavil.
Nagovor na današnjem dnevu pravosodja je imel tudi predsednik odbora DZ za pravosodje Andrej Poglajen. Izpostavil je vlogo DZ pri sprejemanju zakonodaje in dejal, da neodvisnost sodstva ter demokratična odgovornost zakonodajne veje oblasti nista nasprotji, temveč ključna elementa pravne države.
Dodal je, da neodvisnost sodstva in državnega tožilstva ni privilegij temveč predvsem dolžnost in jamstvo za državljane, da o njihovih pravicah ne bo odločala politična volja in interesi posameznikov ter da bo posameznik obravnavan po enakih merilih, ne glede na svoje ime, položaj, vpliv ali prepričanje.
"Toda neodvisnost ne pomeni odsotnosti nadzora nad delovanjem institucij in ne pomeni, da se o pomanjkljivosti teh institucij ne sme govoriti in jih javno izraziti. Ravno nasprotno, prav zato, ker je pravosodje tako pomembno, mora biti javnost upravičena pričakovati njegovo kakovostno, učinkovito in odgovorno delovanje," je dejal Poglajen.
Dodal je, da moramo biti sposobni govoriti tudi o napakah v sodnih postopkih, procesnih pomanjkljivostih, kakovosti odločanja in dostopnosti obravnav javnosti. "Kritika pravosodja na podlagi argumentov ne pomeni napada na pravno državo, v demokratični družbi je to izraz iskrene želje po njenem izboljšanju in prav takšno kritiko moramo biti kot družba sposobni sprejeti," je poudaril Poglajen.
Minister: Sodstvo 21. stoletja
Minister Zupančič pa je v nagovoru izpostavil tudi skupno dolžnost za razvoj pravosodja v skladu s potrebami 21. stoletja. Ob spreminjajoči se družbi, tehnologiji in oblikah kriminalitete se morajo spreminjati tudi načini dela, organizacija in orodja, s katerimi se zagotavlja sodno varstvo. "Ministrstvo mora poskrbeti za kakovostno zakonodajo in ustrezne pogoje za delo, sodna veja oblasti pa ima pomembno odgovornost pri izboljševanju organizacije, vodenju sodišč in uvajanju dobrih praks," je navedel.
Kot je dejal, bo v ospredju njegovega mandata odločen boj proti korupciji. "Pristojnim organom moramo zagotoviti pogoje, da bodo lahko tudi najzahtevnejše primere strokovno obravnavali in jih pripeljali do pravočasnega sodnega epiloga," je povedal. Kot pomembno nalogo pa navedel tudi novelo zakona o kazenskem postopku, ki bi odpravila nepotrebne zastoje in omogočila bolj tekoče postopke ob ohranjanju visokih standardov varstva človekovih pravic.
Pri tem si bo prizadeval za razbremenitev sodnikov z okrepljeno strokovno podporo in premišljeno razporeditvijo nalog. Verjame, da bo tudi sodna reforma z boljšo organizacijo in prožnejšo razporeditvijo dela razbremenila sodišča ter povečala njihovo učinkovitost.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož, ki je povedal, da se danes z medaljami in diplomami posebej poklanjajo zaposlenim v pravosodju, ki so s svojimi dosežki, prizadevnostjo in odnosom do dela pomembno prispevali k uspešnemu delovanju pravosodja. "Najuspešnejši pa smo takrat, ko sodelujemo in se medsebojno podpiramo," je sklenil.
