»Skok bo, Demokrati izpolnjujemo predvolilno obljubo,« je bil po seji vlade zadovoljen predsednik stranke Anže Logar. Vlada je namreč potrdila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Po Logarjevem prepričanju z zakonom ustvarjajo nov »ekosistem« v katerem se bo izboljšala učinkovitost pregona korupcije in organiziranega kriminala. Državni zbor ga bo obravnaval po nujnem postopku.
Nujnost je v gradivu obrazložena z argumentom, da se »s tem preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države in za interese varnosti«. Zakon naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2027. Na novinarsko vprašanje, zakaj zakon sprejemajo po nujnem postopku, Logar ni podal vsebinskega odgovora. »Ta zakon smo tri mesece usklajevali. Mogoče ne z vsemi, ampak z relevantnimi deležniki in s tistimi, ki imajo znanje in izkušnje,« je trdil.
V koalicijski pogodbi so se SDS, Demokrati, SLS, NSi in Fokus dogovorili, da bodo spremenili organiziranost pregona korupcijskih dejanj, pri katerih se očita vpletenost javnih funkcionarjev in nosilcev javnih pooblastil. To nalogo naj bi v prihodnje prevzela nova specializirana tožilska enota SKOK, v katero bi se integrirala komisija za preprečevanje korupcije (KPK), obenem naj bi se ustanovili specializirani oddelki sodišč na vseh stopnjah za sojenje v zadevah, kjer obtožnice vloži SKOK. Nova tožilska enota bi potemtakem imela tri vrste pristojnosti – tožilsko, policijsko in preventivno-ozaveščevalno.
Kaj so ključna spoznanja, ki izhajajo iz zakonskega predloga?
Na ministrstvu, ki ga vodi Mihael Zupančič, so posegli po rešitvah, ki se bistveno razlikujejo od sprva napovedanih. Večjih sprememb ne bo doživelo tožilstvo, temveč sodstvo. Zakon namreč predvideva ustanovitev Specializiranega sodišča Republike Slovenije s sedežem v Ljubljani, ki bo nadomestilo obstoječe štiri specializirane oddelke okrožnih sodišč. Specializirano državno tožilstvo (SDT) bi se preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) in bi dobilo nekaj več pooblastil. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ostaja nedotaknjen.
Logarjevi (za zdaj) ne bodo rušili suverenosti KPK
»Povsem neresno, neprimerno in tudi nevarno je, da se zakonodajne spremembe, ki gredo v nasprotno smer od mednarodnih priporočil GRECO in OECD ter evropske protikorupcijske direktive, pripravljajo tako hitro, praktično v tajnosti in ne da bi v njihovo pripravo vključili institucije, ki že delujemo na področju boja proti korupciji,« je ob objavi koalicijske pogodbe opozarjala KPK. Če bi KPK združili v nov tožilski organ, »obstaja resna nevarnost, da bi preventivna vloga zvodenela oziroma bila postavljena v ozadje. Takšna ureditev bi bila izjema tudi na ravni Evropske unije.«
Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad je maja še spomnila na določbe direktive EU, po kateri mora biti preprečevanje korupcije ločeno od pregona. Pravosodno ministrstvo je, kot kaže, slišalo ta opozorila. Zakonski predlog ne predvideva demontaže KPK.
»Pozdravljamo, da je pristojno pravosodno ministrstvo razumelo naše pozive, da sta za učinkovit boj proti korupciji potrebna tako njen pregon kot preprečevanje v ločenih sistemih. Upamo, da si bodo prizadevali za učinkovito delovanje obeh,« je sporočila KPK. Predloga zakona sicer še ne morejo vsebinsko komentirati, ker ga na komisiji še niso podrobneje preučili. »Kot smo že opozorili, menimo, da bi tovrstne spremembe morali sprejemati v sodelovanju s strokovno javnostjo in pristojnimi organi, kar se v tem primeru ni zgodilo,« je opozorila KPK.
Zakonski predlog sicer omenja komisijo v določbi, po kateri bo morala nemudoma obveščati StKOK o zadevah iz njegove pristojnosti in sodelovati s StKOK pri zbiranju podatkov, ki so nujni za odločitev o kazenskem pregonu.
Namesto več specializiranih oddelkov sodišč – centralizacija
Specializirani oddelki za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj so zdaj aktivni na okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru. Število sodnikov na teh oddelkih se vztrajno zmanjšuje: leta 2023 jih je bilo 33, lani pet manj. Obenem so oddelki neenakomerno obremenjeni, ugotavljajo na pravosodnem ministrstvu, sodniki morajo prevzemati tudi sodne spise drugih oddelkov, kar zmanjšuje njihovo učinkovitost za obravnavanje specializiranih kazenskih zadev.
Predlog zakona predvideva formalno premestitev sodnikov na Specializirano sodišče Republike Slovenije, ki bi delovalo v prostorih ljubljanskega okrožnega sodišča. Tam bi prednostno obravnavali specializirane zadeve, ne pa tudi drugih kazenskih primerov. O pritožbah bi odločalo višje sodišče v Mariboru. Za sodno-upravni nadzor nad delovanjem predsednika novega sodišča bo odgovoren predsednik vrhovnega sodišča.
Centralizacija naj bi pospešila pregon korupcije, napoveduje pravosodno ministrstvo. V gradivu sočasno piše, da razpoložljivi podatki ne kažejo splošne neučinkovitosti obstoječe rešitve. Vendar bi zamišljena sprememba vzpostavila institucionalno verigo NPU–StKOK–specializirano sodišče. »Pričakovani učinek zakona je pospešitev in skrajšanje posameznih postopkov,« napoveduje predlagatelj.
Predsednik novega specializiranega sodišča bo moral enkrat na leto poročati državnemu zboru o rezultatih dela, trajanju postopkov in sistemskih težavah. »Javnost ima upravičen interes vedeti, kako učinkovito opravlja svojo funkcijo,« pravi predlagatelj.
Pri korupciji bi ukinili sodno preiskavo
Zadeva, ki bo po zakonskem katalogu sodila v pristojnost StKOK, bo že v fazi policijske preiskave obravnavana v novi specializirani verigi. NPU bo avtomatično prevzel preiskavo, kadar gre za sum storitve kaznivega dejanja, za katero je pristojno StKOK, ali če to od njega zahteva vodja StKOK. »Pobuda vodje specializiranega državnega tožilstva postane zavezujoča,« napoveduje predlagatelj, ki ocenjuje, da bo s tem zagotovljena večja kontinuiteta med preiskavo in pregonom.
Zakon širi pristojnosti tožilcev StKOK v kazenskem postopku, po vzoru Evropskega javnega tožilstva. Sodne preiskave ne bo več, usmerjal jo bo tožilec, preiskovalni sodnik pa bo imel predvsem nadzorno funkcijo glede morebitnih posegov v človekove pravice osumljenih. »Zarisali smo jasno linijo od preiskovalnega urada do specializirane sodišča,« je rešitev hvalil pravosodni minister.
Zakon povečuje število stalno imenovanih specializiranih tožilcev z deset na 25. Ustanavlja tudi posebno analitično in informacijsko enoto. Sprejetje zakona bi – predvsem zaradi novih zaposlitev na tožilstvu in sodišču – do leta 2029 povzročilo za 13,8 milijona evrov dodatnih stroškov, je razvidno iz gradiva.
Izbor specializiranih tožilcev pod neposrednim vplivom politike
»Predlog zakona nam ni bil posredovan niti ni bil s tožilstvom strokovno usklajevan,« poudarjajo na vrhovnem državnem tožilstvu, ki ga vodi Katarina Bergant. »Po prvem pregledu ocenjujemo, da predlagane spremembe po vsebini niso takšne, da bi zahtevale organizacijsko spremembo z ukinitvijo in nadomestitvijo specializiranega državnega tožilstva. Predlogi ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, ampak predvsem slabijo strokovno avtonomijo tožilstva s povečevanjem vpliva politike na kadrovske odločitve.«
Kritika tožilstva se nanaša na zamišljeno določbo, v skladu s katero minister ne bi bil več vezan na mnenje Državnotožilskega sveta pri imenovanju novih specializiranih tožilcev. »Minister ne bo več pismonoša,« to rešitev zagovarja Zupančič, ki bi v bodoče imel večjo pristojnost in odgovornost pri izboru specializiranih tožilcev. »Minister mora kot politik imeti moč, da lahko vpliva na neko organizacijo, ne da zgolj odstopi, ko se nekaj zgodi,« je prepričan.
Kdo so pisci zakona iz ozadja?
Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva, so minister Mihael Zupančič in državna sekretarja Gašper Dovžan in Barbara Levstik Šega ter Žiga Erman iz kabineta ministra. Vsi so iz stranke Demokrati. »Pri pripravi predpisa ni sodeloval zunanji strokovnjak oziroma pravna oseba,« piše v gradivu. Logar in Zupančič sta na tiskovni konferenci po seji vlade trdila nasprotno: in sicer, da so pri pisanju zakona sodelovali številni sodniki, tožilci in odvetniki, ki pa se ne želijo javno izpostavljati. »Njihova mnenja sem upošteval,« je dejal pravosodni minister.
Spomnimo: Protikorupcijska komisija je ta teden pripravila niz rešitev, ki naj bi bolje osvetlile interese in delovanje v ozadju priprave zakonskih predlogov. Svetovalci bi morali biti razkriti že v zakonskem gradivu. Zakoni bi se morali sprejemati v rednem zakonodajnem postopku, po skrajšanem ali po nujnem pa le izjemoma in zgolj takrat, ko so resnično izpolnjeni pogoji, ki jih določa poslovnik državnega zbora.