Slovenci postajamo pri izbiri službe vse bolj zahtevni. Čeprav se krepi strah pred slabšanjem razmer na trgu dela, zaposleni očitno niso pripravljeni sprejeti kakršnekoli službe. Raziskava, ki so jo opravili aprila letos med 634 prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 65 let, kaže, da so poleg varnosti zaposlitve vse pomembnejši delovno okolje, bližina doma, prilagodljiv delovni čas in predvsem možnost, da življenje ne konča pri službenih vratih.
Najpomembnejše merilo pri izbiri nove službe je za 69 odstotkov vprašanih pozitivno delovno okolje. Sledi bližina delovnega mesta, ki jo kot pomembno izpostavlja 58 odstotkov vprašanih, za 57 odstotkov pa je pomembna možnost zaposlitve za nedoločen čas. Fleksibilen delovni čas je pomemben za 44 odstotkov vprašanih, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem za 42 odstotkov, sistem nagrajevanja za 40 odstotkov, možnost dela od doma pa za 38 odstotkov.
Podatki tako kažejo precej jasno spremembo v razmišljanju o delu. Stabilna služba ostaja pomembna, vendar zaposleni zanjo niso več pripravljeni žrtvovati vsega drugega. Vedno bolj jih zanima, kako se služba prilega njihovemu življenju, in ne zgolj, koliko časa bodo morali življenje prilagajati službi.
Ko služba postane preveč – začnejo razmišljati o odhodu
Raziskava kaže tudi, da zaposleni pri odločanju o menjavi službe vse večjo težo pripisujejo obremenitvam in odnosom na delovnem mestu. Med tistimi, ki iščejo drugo zaposlitev, je 42 odstotkov kot glavni razlog navedlo boljše delovne pogoje, 13 odstotkov pa boljše odnose oziroma delovno okolje.
V ospredje pa prihajajo tudi razlogi, ki jih delodajalci morda težje opazijo. Preobremenjenost je kot glavni razlog za iskanje nove službe navedlo deset odstotkov vprašanih, splošno nezadovoljstvo z delom oziroma načinom dela pa devet odstotkov. Oba razloga sta v primerjavi z lanskim letom pridobila na pomenu.
Še posebej zanimivi so tisti zaposleni, ki nove službe še ne iščejo aktivno, vendar o menjavi že razmišljajo. Pri njih se med pomembnejšimi razlogi pojavljata prav stres in preobremenjenost. To pomeni, da se lahko odločitev za odhod začne oblikovati precej prej, preden zaposleni pošlje prvo prijavo.
Ko je odločitev o menjavi enkrat sprejeta, pa zaposleni očitno niso več pripravljeni dolgo čakati. Kar 61 odstotkov tistih, ki želijo zamenjati službo, bi to storilo takoj ali v nekaj prihodnjih mesecih. Sedemintrideset odstotkov bi novo službo poiskalo čim prej, 24 odstotkov pa v nekaj mesecih.
Slovenci pričakujejo krizo – zase pa pravijo, da so varni
Zanimiv paradoks raziskave je pogled na prihodnost slovenskega trga dela. Kar 57 odstotkov vprašanih pričakuje, da bo v Sloveniji v prihodnjih dvanajstih mesecih brezposelnih več kot danes. Lani je bilo takšnih 45 odstotkov. Pesimizem tako narašča že od leta 2024 in je letos prvič presegel polovico vprašanih.
A kar 82 odstotkov zaposlenih meni, da je njihova trenutna zaposlitev zelo ali relativno varna. Dvaintrideset odstotkov jo ocenjuje kot zelo varno, polovica pa kot relativno varno. Slovenci torej nekoliko nenavadno gledamo na trg dela: pričakujemo, da bo jutri za druge težje, sami pa se v svoji službi za zdaj večinoma počutimo varne. Prav občutek varnosti pa zaposlenim očitno omogoča, da so pri iskanju nove službe bolj izbirčni.