Zadnji makroekonomski podatki kažejo, da je gospodarstvo evrskega območja bolj odporno na učinke energetskega šoka od predhodnih pričakovanj. Ob tem visoke cene energentov zaradi vztrajanja konflikta na Bližnjem vzhodu prispevajo k ohranjanju inflacije na povišanih ravneh, je v izjavi, ki so jo posredovali iz centralne banke, navedel Dolenc.
V skladu s tem najnovejše makroekonomske napovedi za evrsko območje, ki so jih člani Sveta Evropske centralne banke (ECB) obravnavali na zadnji seji, kažejo, da bosta tako inflacija kot gospodarska rast v evrskem območju v napovednem obdobju nekoliko višji od predhodnih pričakovanj.
Inflacija se bo glede na napovedi letos okrepila na tri odstotke, kar je v prvi vrsti posledica pospeška v energetski inflaciji zaradi visoke ravni cen nafte in zemeljskega plina na svetovnih trgih. Ob predpostavki postopne normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritve cen energentov se pričakuje, da se bo inflacija v 2027 in 2028 nato postopno umirila ter znašala 2,5 oziroma 2,1 odstotka.
Gospodarska rast evrskega območja se bo po letošnji 0,9-odstotni rasti v letih 2027 in 2028 okrepila na 1,4 oziroma 1,5 odstotka, njena zasnova pa bo glede na napovedi široko osnovana, je navedel Dolenc.
Tudi na finančnih trgih razmere v pretežni meri krojijo cene energentov, ki so povišane in volatilne. Prihodnji obeti so negotovi, dodatno skrb vzbujajo tudi skromne zaloge energentov pred zimo, posebej plina v Evropi. Ta tveganja skupaj z odpornostjo evrskega gospodarstva dvigujejo tržna inflacijska pričakovanja v naslednjih letih nad dva odstotka. Tržni udeleženci so zato zvišali pričakovanja glede restriktivnosti denarne politike ECB in ne izključujejo možnosti dviga obrestne mere mejnega depozita na 3,25 odstotka do sredine 2027.
Navkljub zahtevnemu okolju razmere v zasebnem sektorju ostajajo ugodne. Povpraševanje vlagateljev po novih izdajah privatnih obveznic je robustno, kar zmanjšuje premije za tveganje kljub visokemu obsegu novih izdaj. Cene delnic ostajajo na visokih ravneh, podprte s pričakovanji glede rasti dobičkov delniških družb. Hkrati pa vračunavanje daljšega obdobja višjih ključnih obrestnih mer globalnih centralnih bank in rast javnega dolga v večjih razvitih državah potiskata globalne donosnosti državnih obveznic na višje ravni, je navedel guverner.
"V Svetu ECB smo se na podlagi teh podatkov na četrtkovi seji odločili, da ključne obrestne mere zvišamo za 25 bazičnih točk. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, po novem znaša 2,5 odstotka. Menimo, da nam v razmerah visoke negotovosti glede velikosti in vztrajnosti energetskega šoka ta raven obrestnih mer omogoča primeren odziv na nadaljnji razvoj dogodkov," je izpostavil.
Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo po njegovih besedah še naprej usmerjene v cilj stabiliziranja inflacije pri dveh odstotkih na srednji rok. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije ter moči učinkovanja ukrepov denarne politike. "O naravnanosti denarne politike se bomo še naprej odločali na vsaki seji posebej," je napovedal.