Preizkuse največje mednarodne primerjalne raziskave, ki pod okriljem OECD preverja znanje učencev in dijakov ne glede na vrsto izobraževalnega programa, ki ga obiskujejo, in ponuja vpogled v mednarodno primerljive podatke o znanju, spretnostih in dejavnikih, povezanih z dosežki 15-letnikov, je lani opravljalo več kot 760.000 učencev iz 91 držav. Poudarek je bil na naravoslovju, predstavljeni pa so tudi rezultati s področij bralne pismenosti, matematike in računalniškega reševanja problemov.
V naši državi se je opravljanja preizkusov udeležilo 7366 učencev na 356 šolah. Slovenski učenci so pri matematiki in bralni pismenosti dosegli slabše rezultate od povprečja OECD, pri naravoslovju pa so bili blizu povprečju OECD. Pri vseh treh omenjenih predmetih je bila povprečna uspešnost leta 2025 slabša kot pri katerem koli preverjanju pred letom 2022, najnovejši rezultati pa so potrdili tudi strm padec povprečnih dosežkov, zabeležen med letoma 2018 in 2022.
Daleč za Kitajsko, Singapurjem, Estonijo in Korejo
Primerjava uspešnosti v naravoslovju je pokazala, da so se najbolje odrezali petnajstletniki iz Kitajske (597 točk), Singapurja, Japonske, Estonije in Koreje. Slovenski petnajstletniki so se s povprečnim številom točk 484 uvrstili na mejo povprečja OECD, najslabše rezultate pa so dosegli učenci iz Kenije, Tadžikistana in Ruande.
Učenci iz Singapurja, Kitajske in Tajpeja so bili najuspešnejši tudi na področju bralne pismenosti. Slovenski učenci so se s povprečnim številom točk (445) uvrstili precej pod povprečje OECD (463), podpovprečne rezultate pa so dosegli tudi pri matematiki, kjer so dosegli (460 točk).
Rezultati slovenskih petnajstletnikov so pokazali, da se v zadnjem obdobju (od leta 2022 do 2025) razlika med učenci z najboljšimi rezultati (zgornjih 10 odstotkov) in tistimi z najslabšimi rezultati (spodnjih 10 odstotkov) pri matematiki ni bistveno spremenila, medtem ko se je pri bralni pismenosti in naravoslovju povečala. V primerjavi z letom 2015 se je delež učencev z nizkimi dosežki (rezultati pod 2. ravnjo usposobljenosti) povečal za 19 odstotnih točk pri matematiki, za 21 odstotnih točk pri bralni pismenosti in za devet odstotnih točk pri naravoslovju.
V Sloveniji je bil delež učencev, ki so dosegli vrhunske rezultate (raven 5 ali 6) pri vsaj enem predmetu, manjši kot v povprečju držav OECD. Hkrati je podoben delež učencev kot v povprečju držav OECD dosegel minimalno raven znanja (raven 2 ali višje) pri vseh treh predmetih. Tudi pri računalniškem reševanju problemov je bil povprečni dosežek učencev v Sloveniji nižji od povprečja OECD.
Strmoglavljena bralna pismenost
Še zlasti skrb vzbujajoči so rezultati na področju bralne pismenosti, ki je temelj večine učenja, saj je znano, da je bralna sposobnost ključni dejavnik pri tem, kako uspešni so učenci pri drugih predmetih.
Pri bralnih nalogah, ki so ključne za današnji svet umetne inteligence, so bili globalno zabeleženi veliki in znatni padci uspešnosti. Kot je pojasnjeno v poročilu OECD, gre za veščine, kot so vrednotenje informacij, kritično razmišljanje in povezovanje različnih dokazov, ki zahtevajo skrbno branje in dolgotrajno zbranost, po drugi strani pa so se povečali primeri hitrega branja, pri katerih učenci podajajo hitre in napačne odgovore. Izkazalo se je tudi, da se je velik delež učencev mučil z bralnimi nalogami, ki so vključevale daljša besedila, ki zahtevajo višje kognitivne sposobnosti.
Na OECD menijo, da omenjene trende verjetno povzroča kombinacija več dejavnikov: od spreminjanja narave branja zaradi digitalizacije in uporabe zaslonov, kar lahko izpodriva čas, ki je bil prej namenjen poglobljenemu branju, upadanja branja za užitek in spreminjanja odnosa do učenja med mladimi po pandemiji covida-19, kar se – kot kažejo nekatere študije – morda odraža v vse pogostejšem izostanku učencev od pouka v številnih državah.
V Sloveniji je približno 64 odstotkov učencev pri bralni pismenosti doseglo 2. raven ali višjo (povprečje OECD: 69 odstotkov). Trije odstotki slovenskih učencev so pri bralni pismenosti dosegli 5. raven ali višjo (povprečje OECD: 6 odstotkov). Ti učenci so sposobni razumeti obsežna besedila, obravnavati abstraktne ali protislovne koncepte ter razlikovati med dejstvi in mnenji na podlagi implicitnih namigov, povezanih z vsebino ali virom informacij.
Opozorili na primanjkljaj učnega gradiva
Podatki PISA 2025 so pokazali tudi na skrb vzbujajoče pomanjkanje materialnih virov v večini držav in gospodarstev. Približno 23 odstotkov učencev v Sloveniji je obiskovalo šole, katerih ravnatelji so poročali, da pomanjkanje učnega gradiva (učbenikov, računalniške opreme, knjižničnega ali laboratorijskega gradiva) vsaj do neke mere ovira pouk, 26 odstotkov pa jih je bilo v šolah, kjer je bilo zaznano pomanjkanje fizične infrastrukture (stavb, zemljišč, ogrevalnih/ohlajevalnih sistemov, razsvetljave in akustičnih sistemov) ovira za pouk. Leta 2022 sta bila oba omenjena deleža 19 odstotkov.
V Sloveniji so učenci poročali, da v povprečju porabijo uro na dan za uporabo digitalnih naprav v šoli za učne dejavnosti, medtem ko znaša povprečje OECD 1,7 ure. Hkrati je nezanemarljiv delež uporabe naprav s strani učencev v šolskih dneh namenjen dejavnostim, ki niso povezane z učenjem: učenci v Sloveniji so poročali, da v šoli porabijo 0,8 ure na dan za uporabo digitalnih naprav za prosti čas, povprečje OECD pa znaša 1,1 ure.
Iz poročila je med drugim razvidno tudi, da je lani 20 odstotkov slovenskih učencev poročalo, da so bili žrtve vsaj ene oblike medvrstniškega nasilja nekajkrat na mesec ali pogosteje, kar je enako povprečju. Pogostost medvrstniškega nasilja se je med raziskavama PISA 2022 in PISA 2025 sicer povečala, podobno kot v veliki večini sodelujočih držav in gospodarstev. Ta porast je v nasprotju z zmanjšanjem medvrstniškega nasilja, zabeleženim v Sloveniji med letoma 2018 in 2022, kar je bilo verjetno povezano z dolgotrajnimi posledicami motenj zaradi pandemije covida-19.
Kaj zdaj, kakšni bodo ukrepi?
Kot so pojasnili na Pedagoškem inštitutu (PI), je glavni namen raziskave PISA ugotavljanje, kako uspešno znajo 15-letniki znanje in spretnosti, pridobljene v šoli in zunaj nje, uporabiti pri reševanju problemov in v situacijah, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju.
Komentar nacionalne koordinatorice raziskave PISA v Sloveniji s PI dr. Klaudije Šterman Ivančič in ministra za izobraževanje, znanost in mladino Boruta Rončevića bomo objavili po tiskovni konferenci, ki bo ob 13. uri.