V dnevih pred državno proslavo ob dnevu suverenosti v Kopru se je spor zaradi izključitve praporščakov borčevske organizacije, poimenovanja slovesnosti in vloge predsednice republike močno zaostril. Predsednica države Nataša Pirc Musar se je odločila, da se proslave ne bo udeležila. V poslanici ob prazniku opozarja, da ni prav, da se izključi praporščake, ter poudarja, da je bila slovenska samostojnost dosežena s skupnimi prizadevanji ljudi različnih generacij in prepričanj.
Državno proslavo ob 35. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije, ki bo na Ukmarjevem trgu v Kopru, spremljajo glasna – in na trenutke tudi prostaška – politična nesoglasja. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Janez Janša, ki je želel biti edini govorec, čeprav je bilo sprva predvideno, da bo spregovorila tudi predsednica republike. V Koper ne bodo prišli niti njeni predhodniki.
Udeležbo so odpovedali tudi predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB, na proslavi pa ne bo predstavnikov opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica.
Spor je dodatno zaostrilo poimenovanje slovesnosti, saj organizatorji ob obletnici uporabljajo tudi izraz »osvoboditev«. Veteranski organizaciji vojne za Slovenijo sta opozorili, da bi bilo primerneje ohraniti uradno ime praznika. Nasprotovali sta tudi temu, da praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB niso bili povabljeni, pri čemer sta opozorili, da uradnega povabila za svoje prapore nista prejeli niti sami.
Pirc-Musarjeva: »Zmagali smo s skupnim bojem«
Predsednica republike je ob dnevu suverenosti pripravila poslanico, v kateri poudarja pomen skupnih prizadevanj za slovensko samostojnost in opozarja na odgovornost države do vseh, ki so prispevali k svobodi in neodvisnosti Slovenije.
»Osamosvajanje, odhod tuje oborožene sile z ozemlja Slovenije in uveljavitev polne državne suverenosti so bili veličastni vrh večstoletnih prizadevanj slovenskega naroda za svobodo in lastno državo,« je zapisala.
Po njenih besedah je bila zmaga dosežena s sodelovanjem ljudi različnih generacij in prepričanj, pripadnikov teritorialne obrambe, milice in civilne obrambe ter državljank in državljanov. »Zmagali smo s skupnim bojem, moralno močjo, srčnostjo pripadnic in pripadnikov teritorialne obrambe, milice in civilne obrambe ter s požrtvovalnostjo državljank in državljanov,« poudarja.
Posebej se je opredelila do izključitve praporščakov borčevske organizacije. »Zato ni prav, da se praporščake Zveze borcev za vrednote NOB iz državne proslave izključi,« je zapisala.
Ob tem je poudarila, da odnos do vojnih veteranov odraža politično in družbeno zrelost države. Po njenem mnenju je treba njihov prispevek k svobodi, samostojnosti in neodvisnosti razumeti v širšem zgodovinskem kontekstu, saj so različna obdobja odporništva omogočila obstoj in svobodo številnim generacijam Slovencev.
»Povezani smo kot narod močnejši«
V poslanici predsednica republike opozarja tudi na pomen suverenosti, ki po njenih besedah ni le pravica do samostojnega odločanja, temveč prinaša tudi odgovornost za prihodnost države in družbe.
»Suverenost nam daje pravico, da o svoji prihodnosti odločamo sami, hkrati pa nam nalaga odgovornost, da gradimo pravično, varno in solidarno družbo, jo varujemo ter prispevamo k miru in stabilnosti v svetu,« je zapisala.
Ob prazniku poziva k večji povezanosti, pri čemer poudarja, da ta ne pomeni nujno enakih pogledov, temveč pripravljenost na dialog in medsebojno spoštovanje. »Povezani smo kot narod močnejši, to pa ne zahteva enakih pogledov, temveč pripravljenost poslušati, sodelovati in spoštovati drug drugega,« je zapisala.
Poslanico sklene s pozivom, naj se pripadnost domovini kaže predvsem v dejanjih, s katerimi ljudje vsak dan soustvarjajo družbo, ki temelji na svobodi, dostojanstvu in enakih priložnostih. »Ljubezen do Slovenije izražajmo z dejanji, s katerimi jo vsak dan soustvarjamo kot prostor svobode, dostojanstva in odprtih priložnosti za vse,« poudarja predsednica republike.
Burne razprave na omrežjih
Očitno številni vidni politiki ne delijo mnenje predsednice države. Njeno odločitev, da se proslave ne udeleži, je Žan Mahnič, vidni član stranke SDS, na omrežju X pospremil z zaničljivim vprašanjem: »Bo kdo pogrešal komunajzerko?«
Žiga Turk je zapisal, da se predsednica izključuje iz proslave in z neudeležbo ustvarja delitev. »Ker proslave ne organizirajo njeni somišljeniki.« Zaradi komunistične preteklosti Janeza Janše se je zapletel tudi v razpravljanje s Francijem Kekom.
Milan Kučan pa je slovesnosti v spomin na Brežiško četo vlado obtožil, da »bije ideološki boj z nasprotniki, ki jih ni več«. »Rdeča zvezda za njih pomeni nekaj drugega kot za mene. Moj oče je kot partizan padel z rdečo zvezdo,« je po poročanju 24ur dejal Kučan. Spomnil se je prelomnih dogodkov, ki sta jih s tedanjim obrambnim ministrom Janšo spremljala še z roko v roki. »To je bil veličasten dogodek, ki se zgodi enkrat v življenju človeka. Posebno če je na mestu, na katerem sem takrat bil jaz. Kot predsednik predsedstva in poveljnik oboroženih sil.«
Janez Janša seveda ni molčal in se je oglasil na omrežju X.