Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v ponedeljek popoldne sporočila, da je veterinarska ambulanta njihovo inšpekcijo isti dan zjutraj obvestila o sumu neprimernega ravnanja z govedom v kraju Zgornja Voličina pri Lenartu. Ko je UVHVVR o tem obvestila javnost, inšpekcijski nadzor na kmetiji še ni bil končan, zato je sprva navedla, da je (domnevno) zaradi neprimerne oskrbe s hrano in vodo poginilo najmanj dvanajst živali. Danes so za Dnevnik to število potrdili kot končno.

Rejec živali ni cepil proti modrikastemu jeziku

Na kmetiji Jurša po podatkih UVHVVR redijo še trideset govedi in tri prašiče. Toda od preživelih živali jih kar devet ni bilo označenih in vpisanih v centralni register goveda, kar je vsak rejec dolžan storiti tako zaradi varovanja zdravja ljudi in živali kot tudi zaradi zagotavljanja sledljivosti v skladu s predpisi Evropske unije.

Za nameček rejec živali letošnjo pomlad ni dal cepiti proti bolezni modrikastega jezika, čeprav je bilo cepljenje za drobnico in govedo obvezno. V zvezi s tem se je oglasil predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller in v sporočilu za javnost med drugim poudaril, da je to nesprejemljivo, kajti necepljene živali ostajajo nezaščitene in so lahko rezervoar za prenos omenjene virusne bolezni prek krvosesnih mušic na prežvekovalce v drugih rejah.

Oskrba živali je šepala že lansko poletje

Terenski veterinar iz Lenarta je na grozljivko naletel med rednim pregledom. Preglede na kmetijah z rejo živali izvajajo veterinarske organizacije, ki jim je država podelila koncesijo tudi za ta namen. Kako pogosti so pregledi, je odvisno od ocene tveganja. Na kmetijah, kjer statistika UVHVVR kaže odstopanja, so pogostejši.

Kmetijska zbornica se je odzvala po 24-urnem premisleku

Na vest o dogajanju na kmetiji Jurša se je s 24-urno zamudo odzvalo vodstvo Kmetijsko-gozdarske zbornice in neprimerno ravnanje z živalmi ostro obsodilo. Od pristojnih organov pričakuje, da bodo temeljito raziskali vse okoliščine dogodka, ugotovili odgovornost in ob morebitnih kršitvah ustrezno ukrepali. »Takšni primeri ne predstavljajo dela večine slovenskih rejcev, ki za svoje živali skrbijo odgovorno in predano. Odgovorni rejci, ki vsakodnevno skrbijo za dobrobit svojih živali, ne smejo nositi posledic ravnanj posameznikov, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo,« je zbornica poudarila v sporočilu za javnost.

Na UVHVVR so za Dnevnik pojasnili, da so bili na kmetiji, na kateri so zdaj odkrili dvanajst živalskih trupel, pregledi od leta 2022 vsako leto. Do leta 2025 veterinarska organizacija, ki jih je opravljala, pripomb glede zaščite in dobrobiti živali ni imela, že julija lani pa so zaznali odstopanja pri oskrbi živali z vodo in krmo ter pri zagotavljanju potrebne veterinarske pomoči in oskrbe.

»Ugotovljene so bile tudi pomanjkljivosti pri vzdrževanju objektov in bivalnih prostorov ter nepravilna označitev dveh živali, ki sta imeli le po eno ušesno znamko,« so navedli na UVHVVR. Wankmüller pa je pojasnil, da je pregled pokazal le manjše neskladnosti pri zagotavljanju dobrobiti živali in izvajanju biovarnostnih ukrepov, zato je rejec dobil pisno navodilo za njihovo odpravo.

Govedo naj ne bi poginilo sočasno

Veterinarska inšpekcija lani kmetiji Jurša ni odredila ukrepov ali izrekla sankcij, so jo pa z vidika dobrobiti živali in higiene uvrstili med tvegana gospodarstva ter posledično na seznam za izvedbo veterinarskega pregleda tudi v letu 2026. Veterinar ga je opravil v ponedeljek in, kot rečeno, tam naletel na grozljivko. »Če 2. novembra na tem kmetijskem gospodarstvu ne bi bil opravljen redni uradni veterinarski pregled, nesprejemljivo ravnanje z živalmi zelo verjetno še kar nekaj časa ne bi bilo odkrito. Iskanje vzrokov, zakaj imetnik živali v zadnjem letu ni poskrbel za ustrezno osnovno oskrbo in zdravstveno zaščito živali, pa ni v pristojnosti slovenskih veterinarjev,« je v zvezi s tem poudaril prvi mož veterinarske zbornice Tomo Wankmüller.

Marjan Kolar je bil zaradi mučenja govedi obsojen na zaporno kazen

Opisano nesprejemljivo ravnanje z rejnimi živalmi na kmetiji Jurša žal ni prvi primer letos. Avgusta so veterinarski inšpektorji pri prleškem rejcu Marjanu Špuru odkrili, da je imel v hlevih pod kupi gnoja zakopanih pet trupel govedi, ki so tam trohnela dlje časa. Špur je do tega odkritja veljal celo za enega vodilnih slovenskih strokovnjakov za govedorejo in v tej vlogi služboval v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. Močno shirano govedo (kar 22 živali) je leta 2013 poginilo še enemu »strokovnjaku«. Gre za prleškega kmeta Marjana Kolarja, enega od treh ključnih mož družbe Keter, ki je po Sloveniji gradila bioplinarne, s katerimi je izvrtala globoko bančno luknjo, nekatere kmete pa pahnila na rob prepada. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je Marjana Kolarja leta 2010 razglasila za najbolj inovativnega mladega kmeta v državi, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ga je leto kasneje uvrstila med tri finaliste za naslov podjetnika leta, veterinarska inšpekcija pa ga je leta 2013 zaradi mučenja 91 in pogina 22 govedi na farmi Ginjevec pri Lendavi kazensko ovadila. Lendavsko okrajno sodišče je Kolarja obsodilo na šestmesečno pogojno zaporno kazen z dveletno preizkusno dobo, a se je pritožil na mariborsko višje sodišče. Na sodbo se je pritožila tudi okrožna tožilka in pritožbenemu sodišču predlagala, naj mučitelju živali namesto pogojne obsodbe izreče šestmesečno zaporno kazen. To je višje sodišče tudi storilo.

»Glede na do sedaj ugotovljeno število poginulih živali in okoliščine njihove najdbe primer ocenjujemo kot enega hujših sumov mučenja živali,« so videno opisali na UVHVVR. In dodali, da so bila nekatera trupla ob najdbi že v napredovali fazi razkroja. To je četrta od petih glavnih stopenj razpadanja živalskega trupla, v kateri se proces razkroja močno upočasni, večina mehkih tkiv izgine, truplo pa se začne sušiti. Veterinarska inšpekcija glede na stanje trupel sklepa, da živali niso poginile sočasno. Po prvi oceni naj bi poginile zaradi pomanjkanja hrane in vode, natančnejši čas in vzrok pogina posameznih živali pa naj bi pokazala forenzična preiskava.

Na Dnevnikovo vprašanje, ali gre nemara v tem primeru za socialno ogrožene skrbnike ali je vzrok za izstradanje živali drugje, so na UVHVVR odgovorili: »Socialnih ali drugih osebnih okoliščin skrbnikov ne komentiramo.« Neuradno je slišati, da naj bi šlo v tem primeru za spor z očetom, zaradi česar naj bi sin opustil skrb za živali.

Priporočamo