Premier Golob se je s projektom kanal C0, kot je dejal v današnjem pričanju pred preiskovalno komisijo DZ, seznanil, ko je o njem začel dobivati poslanska vprašanja. Odgovore nanje so pripravljale strokovne službe na ministrstvih.

Kot je pojasnil, so ga strokovne službe podučile, da je projekt, na katerem se dela desetletja, trasa pa izhaja še iz časa bivše države, pripeljan tako daleč, da se nanj ne da več vplivati. "Jaz sem ga dal v ad acta," je dejal.

Predsednica komisije DZ Anja Bah Žibert iz SDS je premierja spomnila, da je v odgovoru na poslansko vprašanje leta 2023 dejal, da se je o projektu pozanimal, da je s projektom vse v redu in da ima projekt vsa gradbena dovoljenja ter bo v tistem letu dokončan. "Projekt ni imel vseh gradbenih dovoljenj in še danes jih nima, saj niso pravnomočna. Vaši ministri pa kršijo zakonodajo," je dejala Bah Žibert.

Poziv k razrešitvi

Goloba je pozvala, naj razreši ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra. Kot je dejala, je sodišče ministra kaznovalo s 1000 evrov kazni, ker preiskovalni komisiji ne posreduje podatka, kdo je vodil postopek, ki se je končal s sklepom, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. "Dve leti ga prosimo, da posreduje podatek preiskovalni komisiji, sodišče mu je to naložilo, kaznovalo ga je, on pa še vedno podatka ne da. Zakaj te skrivalnice," je vprašala poslanka.

"Jaz sem prepričan, da v tem primeru ne gre za nobene skrivalnice, da je bil postopek voden v skladu z zakonom, v to sem prepričan. Če postopek ne bi bil voden v skladu z zakonom, verjamem, da obstajajo inštitucije pravne države, ki bi tak postopek in tak papir že zdavnaj razveljavile," je odvrnil premier. Poslanko SDS je vprašal, če so vložili interpelacijo, saj bi z njo "mogoče lažje opozorili na to".

"Mi smo večkrat opozorili na to, sodišče ga je naprošalo, mi ga naprošamo, zadnje moje poslansko vprašanje je bilo vezano na to in minister vehementno odgovarja, da tega ne bo dal," je vztrajala poslanka.

Golob je pojasnil, da s Kumrom o tem nista govorila, niti ni bil seznanjen z zadevo, se bo pa o njej pozanimal.

Gradnja kanala C0 - 04.04.2023 - Ekskurzija po Ljubljani z ljubljanskim županom - //FOTO: Nik Erik Neubauer

Pri gradnji kanala C0 se zapleta, saj naj bi bil sporen z vidika zaščite pitne vode na območju vodonosnika. Foto: Nik Erik Neubauer

O presoji vplivov na okolje

Bah Žibert je izpostavila, da projektu nasprotujejo številni, med drugim predstavniki zdravstvene, ekološke, biotehniške stroke. Prav tako je dodala, da so skoraj vsi, med drugim bivši ministri, pa tudi državni sekretar v Golobovem kabinetu Jure Leben dejali, da bi bilo za projekt treba narediti presojo vplivov na okolje. K temu je s sklepom soglasno pozval tudi DZ.

"Jaz nimam ne pravnih znanj, da bi lahko presojal o tem, niti nimam strokovnih znanj. Za to imamo pristojne službe na ministrstvih," je bil jasen primer. V odgovor na poslankino vprašanje je še pojasnil, da se nikoli ni sestajal ne z nasprotniki ne s podporniki projekta, saj da ne gre za projekt vlade.

"Verjamem, da je v državi dovolj stroke, ki se mora znati dogovoriti med seboj. Stroka ne more ostati na različnih bregovih, stroka mora imeti enotno mnenje, sicer je vmes še kaj drugega, in ne stroka," je dodal Golob.

Prepričan je, da so bili v postopkih, povezanih s kanalom C0, spoštovani vsi postopki. "Če ne bi bili, imamo zato pristojne institucije. Kot predsednik vlade pa nimam nobenih pristojnosti, da bi v postopek ali presojo vplivov na okolje ali izdajo gradbenega dovoljenja vstopal ali na nanj vplival," je ponovil.

Želi si, da bi bil projekt na ustrezen način kmalu končan. Kot je izpostavil predsednik vlade, je izgradnja kanalizacijskih sistemov eden večjih dosežkov v človekovi zgodovini, zaradi katere so lahko sploh mesta nastala.

Ljubljana po njegovih besedah niti približno ni največje mesto na svetu, niti ni nastala pred 10 leti, njen kanalizacijski sistem pa tudi obstaja že dolgo. "Nekako težko sprejmem dejstvo, da bi bil katerikoli novi projekt načrtovan zato, da poslabša razmere, nisem pa strokovnjak, da o tem presojam," je dodal.

Kanal C0 bi moral biti že zdavnaj končan

Komisija od leta 2023 ugotavlja politično in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 na območju vodonosnika Ljubljanskega polja in suma, da so oziroma so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje.

Kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo in je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva in bi moral biti končan do leta 2021. A pri gradnji se zapleta, saj naj bi bil sporen z vidika zaščite pitne vode na območju vodonosnika.

Priporočamo