Prvi dan novembrske redne seje DZ se je začel s poslanskimi vprašanji premierju Janezu Janši. Vodja poslanske skupine Levica Asta Vrečko in poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer Perlin sta predsednika vlade spraševali o spremembah zakonodaje na področju tožilstva, policije in delovanja civilne družbe. Opozorili sta, da vlada z novimi zakonskimi rešitvami ministrstvu daje več vpliva pri imenovanju tožilcev in vpogled v policijske postopke, ter Janši očitali poskus omejevanja civilne družbe in nevladnih organizacij.
Janša je očitke zavrnil in odgovoril, da opozicija vladi pripisuje ravnanja, ki jih je, ko je bila na oblasti, sama izvajala. Poudaril je, da je 48-urno policijsko pridržanje v slovenski zakonodaji prisotno že tri desetletja in da spremembe ne posegajo v ustavne pravice posameznikov. Glede tožilstva pa je dejal, da gre za organ pregona in da je v številnih evropskih državah imenovanje tožilcev še bolj neposredno povezano z izvršilno oblastjo.
V odgovoru na očitke o omejevanju nevladnih organizacij je Janša pojasnil, da želi vlada zgolj izenačiti pravila financiranja vseh, ki sodelujejo v političnih in referendumskih kampanjah: »Ne gre za prepoved delovanja kogar koli. Gre za to, da se uvedejo enaka pravila za vse in da se onemogoči vmešavanje tujine v slovenske demokratične procese.«
Spomnil je, da se politične stranke po zakonu ne smejo financirati iz tujine, medtem ko tako imenovane nevladne organizacije, ki se prijavijo kot organizatorji referendumskih kampanj, prejemajo visoka sredstva iz tujih virov in fundacij brez ustreznega nadzora. Po njegovem mnenju gre pri tem za »neposredno vmešavanje tujih korporacij in milijarderjev v notranjepolitične zadeve Slovenije«.
Janša se je dotaknil tudi predloga prepovedi zakrivanja obrazov na javnih mestih, ki ga opozicija razume kot omejevanje protestov. Janša je poudaril, da je namen ukrepa zaščita javne varnosti. »Tisti, ki želi mirno protestirati, si obraza ne bo zakril. Obraze si zakrivajo tisti, ki želijo proteste izkoristiti za nasilje,« je pojasnil.
Revščino naj bi ublažili z interventnim zakonom
Na vprašanje vodje poslanske skupine Resnica Katje Kokot o ukrepih proti naraščajoči revščini je Janša odgovoril, da je za zmanjšanje števila oseb pod pragom revščine ključen sprejem interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo volilci 6. decembra odločali na zakonodajnem referendumu. Zakon po njegovi oceni vsebuje dva ključna ukrepa – nižji DDV za osnovna živila in možnost za znižanje cen dela energentov.
Predsednik vlade je ob tem zatrdil, da vlada ne znižuje pomoči najranljivejšim prek humanitarnih organizacij, je pa opozoril, da se s povečevanjem sredstev za socialne transferje in povečevanjem proračuna humanitarnih organizacij ne odpravlja vzrok za nastalo stanje.
Janša je še dejal, da se je dvig števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine, povečal v času prejšnje vlade, »ko se je dvignilo 14 davkov in prispevkov in ko je bila sprejeta reforma plačnega sistema«. Opozoril je še: »V retoriki je prevladovala socialna država, številke pa kažejo, da razvoj ni šel v tej smeri, ampak v smeri povečanja revščine in razslojevanja.« Med razlogi za povečanje števila oseb pod pragom revščine Janša vidi tudi ukinitev mini davčne reforme, s čimer se je »zaposlenim vzela najmanj ena neto plača na leto«.
Kritičen do prejšnje vlade pri črpanju evropskih sredstev
Poslanka Demokratov Ana Cajhen pa je Janšo vprašala o stanju na področju evropske kohezijske politike ter ukrepih za pospešitev črpanja evropskih sredstev. Premier je dejal, da je njegova vlada prevzela sistem črpanja evropskih sredstev v slabem stanju. »Ko smo junija letos prevzeli mandat, je bila Slovenija po črpanju evropskih sredstev na 25. mestu med 27 državami članicami. Do sredine novembra smo napredovali na 19. mesto, do konca leta pa pričakujemo še izboljšanje.«
Slovenija je po njegovih besedah izpogajala znatna evropska sredstva, a se vseh zaradi zamud prejšnje vlade ne bo dalo počrpati. »Ponekod skušamo zamude rešiti, ponekod pa se jih ne da več nadoknaditi,« je dejal. Med projekti, za katera je bil del sredstev že izplačan, znaten del pa mora slediti do konca leta, je navedel projekte nadgradnje Železniške postaje Ljubljana, obnove Centra Rotovž Maribor, Stare elektrarne Velenje, Tehnološkega parka Velenje, Centra urbanega dogajanja Celje in zmanjšanja poplavne ogroženosti ob Savinji.
Janša je prepričan, da bi bilo treba pri črpanju evropskih sredstev vzpostaviti učinkovitejše postopke, poenostaviti administracijo ter spremeniti odnos do občin in prijaviteljev projektov. Opozoril pa je tudi na nekatere evropske birokratske omejitve, ki po njegovem mnenju otežujejo financiranje nujnih lokalnih projektov.