Janša odgovarja: »Po mednarodnem pravu v Gazi ni genocida«

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade se danes končuje druga redna seja državnega zbora, ki se je začela prejšnji ponedeljek. Poslanci so v razpravi odprli vprašanja spoštovanja mednarodnega prava, cen goriv, avtocestnih zastojev, proračunske porabe in boja proti trgovini z drogami.

Spor o Gazi in ozemeljski celovitosti

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je poslansko vprašanje začel z opozorilom, da se v Gazi izvaja genocid. Po njegovih besedah je bilo ubitih več kot 30.000 otrok, večina v svojih domovih, ki naj bi jih kot tarče označili sistemi umetne inteligence izraelske vojske. »Če to ni genocid, kako označujete ravnanje izraelske vojske, ki ubija nedolžne otroke?« je vprašal premierja. Golob je dejal, da so bili Združeni narodi in Evropska unija enotni pri obsodbi kršitev mednarodnega prava. Janšo je pozval, naj se opredeli tudi do »kraje ozemelj« na Zahodnem bregu. Vprašal ga je, kako lahko zagovarja ozemeljsko celovitost Slovenije, če je ne podpira drugje, in kako bi ravnal, če bi ozemeljske ambicije pokazale slovenske sosede.

Janša je vprašanje o ozemeljski celovitosti Slovenije označil za čudno. Dejal je, da si je sam prizadeval in se boril za Slovenijo, Golobu pa očital, da še vedno ne zna povedati, kje je bil takrat. V nadaljevanju je poudaril, da je genocid v mednarodnem pravu natančno opredeljen. »Po mednarodnem pravu v Gazi ni genocida,« je zatrdil in Golobu očital, da uporablja »populistično govorico«.

Ob tem je pokazal fotografije žrtev iz Sudana in Nigerije ter trdil, da je žrtev drugod po svetu bistveno več, vendar se o njih ne govori toliko. Osredotočanje na Gazo in Palestino je označil za politično govorico, ki ljudi deli na podpornike Palestine in podpornike genocida. »Slika pa še zdaleč ni črno-bela,« je dejal. Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija OZN je sicer septembra 2025 ugotovila, da je Izrael v Gazi zagrešil genocid nad Palestinci.

O obljubah, draginji in boju proti drogam

Poslanka in sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je premierju očitala razkorak med predvolilnimi obljubami in ravnanjem vlade. Izpostavila je zastoje na avtocestah, cene goriv in proračunsko porabo. Ob omembi avtocest je spomnila na junijski nočni nastop Vrtovca s čelado. Po njeni oceni je bilo veliko obljub in samohvale, rezultatov pa ni. Pri gorivih je opozorila na po njenih besedah rekordne cene bencina in dizla. Predsedniku kmetijske zbornice, ki ga je označila za vidnega člana SDS, je očitala, da je pred volitvami uprizarjal blokade Petrola, zdaj pa molči.

Spomnila je na Janševe očitke o zapravljivosti prejšnje vlade in jih primerjala s predlaganim rebalansom. Pri tem se je sklicevala na opozorilo predsednika fiskalnega sveta o visokih izdatkih za obrambo, medtem ko po njeni oceni drugje nastajajo proračunske luknje. Vladi je očitala, da medtem izpolnjuje obljube Izraelu, ter vprašala, ali gre pri takšni politiki za suverenost ali predajo. »Ali bi Janez Janša pred volitvami glasoval za Janeza Janšo po volitvah?« je sklenila vprašanje.

»Odgovor je da. In s tem lahko končam,« je odvrnil Janša. Vrečkovi se je zahvalil, ker je nekaj stavkov namenila težavam, ki jih ljudje občutijo, in pripomnil, da je bil presenečen, ker vprašanja ni začela s Palestino. Povečanje izdatkov je pripisal prejšnji vladi, ki je po njegovih besedah za plače porabila več denarja, kot je bilo predvideno. »Kdor misli, da je bencin drugje cenejši, naj gre točit v tujino,« je dejal in kot primer navedel Italijo, kjer gorivo po njegovih besedah prav tako ni cenejše. Poudaril je, da lahko vlada v sedanjih razmerah ukrepa le do določene mere.

Nato se je vrnil k Palestini. Ob sklicevanju na članek iz slovenskega medija je trdil, da nastanka palestinske države ni preprečil Izrael, temveč Arabci in Palestinci. Vrečkovo je pozval k upoštevanju zgodovinskega ozadja.

Poslanka je v dopolnilnem vprašanju poudarila, da je zgodovinski spomin potreben, vendar ljudje živijo tukaj in zdaj. Zanimalo jo je, kako jim bo vlada pomagala. Vprašala je tudi, ali na cene goriv ne vplivata svetovno dogajanje in slovenska podpora Izraelu ter ZDA.

Janša je odgovoril, da bi ljudje živeli bolje, če z referendumom ne bi ovirali zakona za boljše življenje. Po njegovih besedah zakon vsebuje tudi ukrepe, s katerimi bi vlada lahko omilila cene hrane in energentov.

Poslanec SDS Aleš Hojs je vprašanje o boju proti trgovini s prepovedanimi drogami podkrepil s podatki o 114 predoziranjih in 13 smrtih, pri katerih obstaja sum, da so bile posledica prevelikega odmerka. Po njegovih navedbah je policija v prvih osmih mesecih evidentirala 1068 primerov proizvodnje in trgovanja s prepovedanimi drogami ter 202 primera, povezana z organiziranim kriminalom. Slednjih naj bi bilo za tretjino več kot v prejšnjih letih. Poudaril je, da so za številkami usode ljudi in širši družbeni problem. Ocenil je, da Slovenija postaja raj za mednarodne mafijske združbe, država pa je pri pregonu neuspešna. Premierja je vprašal, kako ocenjuje delovanje pravne države na tem področju in kaj namerava storiti za zaščito otrok in mladih.

Janša je trgovino z drogami označil za enega velikih problemov Slovenije. Dejal je, da je z iskanjem na googlu primerjal omembe boja proti trgovini z drogami in Gaze ter dobil razmerje 1 proti 190. S pripombo, da je Gaza očitno ključni problem Slovenije, mamila pa ne, je očital nesorazmerno pozornost obema temama. Ob tem je pokazal fotografijo odvrženih igel v Ljubljani. »Riba smrdi pri glavi,« je nadaljeval in levi politiki očital, da v času svojih vlad preprodaje drog ne omenja. Skliceval se je na »urbano legendo«, da so šefi trgovine z mamili v Sloveniji varni, ter vprašal, zakaj se nekateri politiki v njihovih lokalih počutijo dobrodošli.