Po številnih kritikah opozicije in predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je zahtevala, da Slovenija podpre evropsko izjavo o obsodbi naselbinskega sklopa E1, se je s svojim pojasnilom slovenskega veta na omrežju X oglasil še slovenski premier Janez Janša, ki je imel danes sicer uvodni govor na posvetu slovenske diplomacije – v nasprotju s prakso preteklih let je bil zaprt za javnost.
Na omrežju X je Janša zapisal: »Medtem ko bruseljska birokracija ostaja tiho ob iztrebljanju celih vasi kristjanov v Nigeriji, pomorih lastnih ljudi s strani Hamasa v Gazi, masakrih v Iranu ali vse pogostejših antisemitskih izpadih v Evropi, reagira na vsako napoved Izraela, da bo zgradil kako vas. Uporaba dvojnih meril je tako imenovano zunanjo politiko EU pripeljala v stanje blizu irelevantnosti.« Pobijanje nigerijskih kristjanov je sicer ena izmed priljubljenih tem ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Zapis je Janša zaključil s kritično ugotovitvijo do EU in naklonjeno do ZDA, in sicer z oceno, da »že ena sama beseda predsednika ZDA lahko povzroči spremembo cen energentov«, medtem ko »prazna zunanjepolitična sporočila EU ne spreminjajo ali rešujejo ničesar«.
Zavrnjene premierjeve teze
Z navajanjem uradnega poročila EU o človekovih pravicah je zavrnil Janševo trditev, da EU molči glede pobojev Hamasa, dodal pa je še, da je svet EU maja 2026 razširil režim sankcij proti Hamasu. Tudi glede Irana je z navajanjem novih evropskih sankcij – po Kočanovih navedbah je do julija 2026 bilo zaradi iranskih kršitev človekovih pravic sankcioniranih 269 oseb in 53 entitet – zavrnil Janševo podmeno, da je EU neaktivna glede Irana.
Tudi premierjeva teza, da Bruselj molči o antisemitizmu v Evropi, ne drži, pravi. »EU ima od leta 2021 strategijo boja proti antisemitizmu in spodbujanja judovskega življenja za obdobje 2021–2030. Svet EU je oktobra 2024 sprejel dodatno deklaracijo, ki zahteva varovanje judovskih skupnosti in ustanov, pregon antisemitskega sovražnega govora, boljše beleženje incidentov in nadaljnje usposabljanje policije. Evropska komisija je prav tako sredstva za projekte proti antisemitizmu povečala s približno 5,2 milijona evrov leta 2021 na 11 milijonov leta 2023. V treh letih je financirala 61 projektov, leta 2025 objavila poseben razpis proti antisemitizmu, boj proti antisemitizmu pa ostaja samostojen razpisni sklop tudi v programu CERV za obdobje 2026–2027,« je zapisal Kočan. Končal je z ugotovitvijo, da naselbinski sklop E1 ni nekakšna izraelska vas, kot se je izrazil Janša, temveč strateški naselbinski projekt na okupiranem Zahodnem bregu.
Kajzer: Šlo je za ponovljeno izjavo
»Zdaj se skuša skozi notranjepolitični diskurz demonizirati aktualna zunanja politika …, a ni tako. Mi zasledujemo iste cilje,« je dejal Kajzer in dodal: »Kdo pa pravi, da se aktualna slovenska vlada strinja z vsemi potezami aktualne izraelske vlade?« Po njegovem je treba poteze izraelske vlade postaviti tudi v tamkajšnji predvolilni kontekst, ker si želi ohraniti mandat.
Na vprašanje, ali je bila Slovenija od 27 članic EU res edina proti izjavi, kot je poročal portal EUobserver, ni odgovoril, rekel je, da notranje razprave v EU niso stvar za javnost. Je pa dejal, da so se tudi nekatere druge države strinjale, da izjava ne bi spremenila položaja na terenu. Izraelski Yedioth Ahronoth navaja, da je bila proti tudi Češka, ki je podobno ravnala že v preteklosti. Navaja tudi, da je imel pred tem izraelski zunanji minister Gideon Sar vrsto telefonskih pogovorov s Kajzerjem, češkim zunanjim ministrom Petrom Macinko in drugimi.
Na vprašanje o tem, ali je parlamentarni odbor za zunanjo politiko vedel za odločitev, pa zunanji minister pravi, da je parlament seznanjen z delovanjem slovenske zunanje politike, »dnevne zunanjepolitične odločitve pa sprejema vlada. To ni taka stvar, da bi imela vpliv na vitalne interese.«