Poslanci so predsednika SDS Janeza Janšo prejšnji petek izvolili za naslednjega premierja, ko je v svojem govoru med drugim napovedal, da se bo trudil »dokončati proces demokratizacije« ter uresničevanja programa »za državo priložnosti, blaginje in pravičnosti«. Del demokratizacije je, kot kaže, tudi odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Novelo s takšno vsebino so namreč predlagatelji – poleg Janševih še trojček okoli NSi in Resnica – v sredo vložili v parlamentarno proceduro. Ob tem bi zakon o lokalnih volitvah sprejemali po skrajšanem postopku. Zakaj? Ker, kot navajajo, gre za manjšo spremembo veljavnega zakona. Za sprejem zakona je potrebna relativna navadna večina. Kdaj bo novela obravnavana, še ni znano.
Po podatkih statističnega urada je bilo v letu 2025 med prebivalci Slovenije več kot 220.000 oziroma 10,5 odstotka tujih državljanov. Večina teh tujcev prihaja iz tretjih držav oziroma z območja nekdanje Jugoslavije. Visok delež tujcev pa živi tam, kjer je večja potreba po delovni sili v specifičnih sektorjih. Po absolutnem številu tujcev sicer prednjačijo večja mesta, na primer Ljubljana in Maribor. Vsi tujci iz tretjih držav seveda nimajo urejenega stalnega prebivališča, a jasno je, da lahko v nekaterih občinah sprememba zakona potencialno pomembno vpliva na volilni izid lokalnih volitev. Iz statistik statističnega urada in ministrstva za notranje zadeve gre sicer sklepati, da ima približno polovica tujcev urejeno stalno prebivanje.
Zakaj odvzem pravice? Niso povedali
Zakaj bi odvzeli volilno pravico rezidentom iz tretjih držav, ki po novem torej ne bi imeli več pravice voliti članov občinskega sveta in tudi ne župana, predlagatelji v predlogu zakona niso pojasnili, čeprav so to spremembo navedli kot poglavitno rešitev predlagane novele. Je pa jasno, da pri tem nikakor ne gre za manjše spremembe, saj spremembe volilne zakonodaje že same po sebi nikoli niso »majhne«, saj navsezadnje odločajo o tem, kdo sodeluje v demokraciji in oblikuje razmerja moči v prihodnosti. Zanimivo pri tem je, da je bilo v razpravi okoli uvedbe preferenčnega glasu v prejšnjem mandatu od nekaterih strank desnice, tudi NSi, slišati sklicevanje na načelo, da ne gre spreminjati volilnih pravil tik pred volitvami. Pa čeprav je bilo predvideno, da uvedba prednostnega glasu ne bi veljala že na letošnjih volitvah.
Poslanci predlagajo, da se volilne enote v ožjih delih lokalnih skupnosti, torej krajevnih, vaških in četrtnih skupnostih, določijo tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne, vaške ali četrtne skupnosti v svetu te skupnosti. Pri tem kritizirajo zdajšnjo ureditev, sprejeto leta 2024, ki je določila volitve v te ožje dele občin v eni volilni enoti, saj da bi zaradi tega bili kandidati z gosteje poseljenih območij v svetih krajevnih oziroma vaških skupnosti v prednosti pred podeželskimi območji. Predlagatelji ob tem trdijo, da je bila prejšnja ureditev, po kateri so bili predstavniki izvoljeni iz različnih delov občin, vključno z manjšimi kraji in naselji, boljša. Kot so navedli, je glavni namen predlaganih sprememb »urediti pravno podlago za vzpostavitev bolj pravične, uravnotežene in enakomerne zastopanosti vseh delov v lokalnih skupnostih«.
Dovolj navadna večina
V Levici tega predloga ne bodo podprli. »Gre za poskus desnice, da skupini ljudi, ki je del naše družbe, odvzame možnost odločanja o lokalnem okolju, v katerem živijo. To so ljudje, ki tukaj delajo, plačujejo davke, imajo družine, njihovi otroci obiskujejo naše vrtce in šole, tukaj gradijo svoje življenje in so vključeni v skupnost, mogoče tudi čakajo na izpolnitev pogojev, da lahko zaprosijo za slovensko državljanstvo. Lokalna politika neposredno vpliva na njihovo vsakdanje življenje, zato je povsem legitimno, da imajo možnost odločati o zadevah na lokalnih volitvah,« pravijo v najmanjši opozicijski stranki.
S podobnimi argumenti imajo sicer po pravu EU posebno zaščiteno pravico do glasovanja na lokalnih volitvah državljani EU, ki živijo v drugi državi članici. Zakaj? Temeljna ideja je, da državljan EU, ki se preseli v drugo državo članico, ni »politično izključen«. Če nekdo živi, dela in plačuje davke v občini, kjer živi, naj ima tudi vpliv na lokalne odločitve. EU poudarja, da lokalne volitve niso vezane na državljanstvo v klasičnem nacionalnem smislu, ampak na stalno življenje v skupnosti.
V Levici sicer v zvezi s tem opozarjajo še, da gre za poskus izbrisati del prebivalstva, »ki tradicionalno ne voli za desnico, in s tem vplivati na rezultate volitev«. Takšno politično preračunavanje in prilagajanje volilnih pravil lastnim interesom nima nič skupnega z demokracijo. Ob tem je pomenljivo tudi, da celo države, po katerih se slovenska desnica pogosto zgleduje, denimo Madžarska, prebivalcem tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje omogočajo glasovanje na lokalnih volitvah.
Svoboda: Tujci za desnico zgolj poceni delovna sila
S podobnimi argumenti noveli nasprotujejo tudi v Svobodi. »Glede na to, da so se ti ljudje odločili, da bodo pri nas uresničevali svoje življenjske interese, da so se integrirali v našo družbo in da zaradi tega želijo biti tudi aktivni občani, ne vidimo utemeljenih razlogov, da bi jim odrekli pravico do soodločanja o življenju v lokalni skupnosti.« Predlagatelje ob tem opozarjajo na priporočilo beneške komisije, ki določa, da se ključni elementi volilne zakonodaje ne smejo spreminjati manj kot eno leto pred volitvami. Pa tudi na to, da se s tem spornim predlogom želi »določeni skupini prebivalcev Slovenije odvzeti 24 let staro pravico sodelovati pri upravljanju lokalnih zadev«.
Izpostavili so še: »Desnica tujce pogosto obravnava predvsem kot nebodigatreba in poceni delovno silo, ki naj dela in prispeva, brez možnosti enakovrednega sodelovanja pri odločanju o skupnosti, v kateri živi. Hkrati pa ob sprejemanju interventnega zakona poslušamo pozive k privabljanju tujih, visoko usposobljenih kadrov, ki bi bili nato podvrženi enakim omejitvam. Težko je graditi odprto in privlačno družbo za talentirane ljudi iz tujine, če prevladuje tako izključujoč odnos do tujcev. Če pozorno spremljamo dogajanje v ZDA pod trenutno administracijo, je jasno, da bi oziroma bodo takšni zakoni dolgoročno v resnici največ škode povzročili slovenskim gospodarskim družbam in standardu Slovencev.«