Proti Marjanu Fabjanu, ki vseskozi zagovarja svojo nedolžnost, od lanskega poletja poteka preiskava zaradi domnevnega spolnega, fizičnega in psihičnega nasilja nad nekdanjimi varovankami. Foto: Tomaž Zajelšnik
Obtožbe o zlorabah: Je trener juda Fabjan prekinil umik od dela z mladimi?
Dobro leto po tistem, ko so na dan prišle obtožbe nekdanjih varovank Marjana Fabjana o njegovem domnevnem spolnem, fizičnem in psihičnem nasilju, omenjeni celjski trener juda znova razburja javnost.
Kljub pozivu Judo zveze Slovenije (JZS), da naj se do zaključka postopka pred organi pregona začasno umakne od dela z mladimi, namreč Marjan Fabjan, ki se je lani znašel pod drobnogledom kriminalistov in Specializiranega državnega tožilstva, še naprej usmerja treninge varovancev svojega judo kluba Z dežele Sankaku in z njimi preživlja čas v borilnici.
Lani javno zatrdil, da je opustil vodenje treningov
Spomnimo, da se je Marjan Fabjan lani na medijske objave, da ga je JZS pozvala, naj se začasno umakne od dela v telovadnici, odzval s pojasnilom, da je vodenje treningov prepustil drugim trenerjem. »Naj pojasnim, da sem prav z namenom, da se ne ustvarjajo nepotrebni pritiski in izredne razmere, vse od izbruha 'afere Fabjan', dejansko opustil vodenje treningov in sem to prepustil trenerjem v klubu. Prav tako v tem času nisem bil na nobenem tekmovanju v vlogi trenerja,« je lani medijem pojasnil Marjan Fabjan.
Poudaril je tudi, da pa »nikakor ne vidi razloga, da ne bi bil gledalec na tribuni na judo tekmovanjih ali da ne bi smel biti ob ali občasno tudi v objektih, ki so njegova last in v katerih poteka vadba, na tribuni ob tatamiju«.
O uspehih svojih varovank na kadetskem evropskem prvenstvu v judu, ki je v začetku meseca potekalo na Gran Canarii v Španiji, se je Fabjan razgovoril tudi za eno od lokalnih televizij, ob tem pa so v prispevku spomnili, da je njegov klub v zadnjem letu dni preživljal težke čase, a da se stanje zaradi odličnih rezultatov mladih tekmovalk postopoma izboljšuje.
Zdaj ravna drugače
Fabjan, ki se sicer podpisuje pod šest olimpijskih medalj svojih tekmovalcev, je v televizijskem prispevku med drugim zatrdil, da lansko dogajanje ni vplivalo na članstvo v klubu ter da med aktivnimi tekmovalci in tekmovalkami ni bilo osipa. Dejal je, da so v njegovem klubu, ki da šteje 260 tekmovalcev, zdaj še bolj povezani, pohvalil pa se je tudi z obiski številnih tujih tekmovalk, ki da na Lopato prihajajo na treninge in so borbene partnerice mladim celjskim tekmovalkam.
Na JZS so nam zatrdili, da niso seznanjeni s tem, da bi Marjan Fabjan še naprej vodil treninge.
Glede primerjave novega vala svojih varovank s prejšnjimi generacijami na čelu z najtrofejnejšima Urško Žolnir in Tino Trstenjak je Fabjan dejal, da se jih ne da primerjati med seboj in da je treba s sedanjimi tekmovalkami ravnati drugače. »Gre za nov sistem, treba je upoštevati nove tehnike in nova pravila,« je pojasnil Fabjan. Med drugim je zaupal tudi, da se je njegov klub lani znašel v veliki finančni krizi, a da sponzorji niso odpovedali svojega sodelovanja in klubu še naprej stojijo ob strani.
Fabjan: “Na Dnevnikova vprašanja ne bomo nikoli več odgovarjali”
Ob Dnevnikovem poizvedovanju v zvezi z njegovim delom v vlogi trenerja in izjavami za lokalno televizijo se je Fabjan z ekipo pred dnevi odzval s pojasnilom, »da smo se z vprašanji obrnili na elektronski naslov društva Judo klub Z'dežele Sankaku Celje in da so v skladu z Zakonom o društvih društva pravne osebe zasebnega prava, ki delujejo na podlagi načela samoregulativnosti«. »Tako vam dejansko nismo dolžni pojasnjevati ničesar, še prav posebej vam nismo dolžni podajati nikakršnih podatkov glede delovanja društva in glede članstva v društvu,« je bilo navedeno v odgovoru.
»Glede priporočil JZS pa je tako, da bodo za naš klub in akterje v klubu postala relevantna, ko bo JZS začela enakopravno obravnavati vse članice in njih člane … Že sedaj pa vam sporočamo, da nihče iz našega kluba, kot tudi sam klub, na vaša vprašanja ne bo nikoli več odgovarjal, zato nam prihranite vaše 'dušebrižništvo',« so nam med drugim sporočili iz Fabjanovega judo kluba.
Na zvezi so ga večkrat opozorili
Na JZS so nam zatrdili, da niso seznanjeni s tem, da bi Marjan Fabjan še naprej vodil treninge. Zaupali so, da Fabjan ni bil član uradne delegacije JZS na kadetskem evropskem prvenstvu v Španiji in tekmovalcev tam ni spremljal kot trener. »Po naših informacijah Fabjan v zadnjem obdobju svojih tekmovalcev ni spremljal v vlogi trenerja niti na drugih tekmovanjih,« so pojasnili na JZS. Poudarili so, da so Fabjana že večkrat pozvali, da naj do zaključka pristojnih postopkov začasno prekine izvajanje trenerskih aktivnosti. »Po zagotovilih, ki smo jih prejeli, se je iz trenerskega dela umaknil, kar je tudi javno povedal. Po naših informacijah trenutno ne opravlja trenerske funkcije,« so povedali na JZS.
Na naše vprašanje, ali na zvezi sodelujejo z organi pregona glede primera Fabjan, ki ga je celjsko tožilstvo predalo Specializiranemu državnemu tožilstvu v Ljubljani oziroma njegovemu oddelku za pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, so na JZS odgovorili, da jih SDT doslej ni pozvalo k sodelovanju v postopku.
Brez sistemske zagotovitve varnega športnega okolja
V društvu PEND Slovenija, ki se ukvarja s problematiko nasilja v športu, so spomnili, »da obstajajo splošna pravila obligacijskega in kazenskega prava, ki pa da ne določajo jasnih standardov glede razmerja med trenerjem in otroki ter varnostnih protokolov ali postopkov ob tveganjih. Slovenija nima celovitega pravnega okvira, ki bi posebej urejal varstvo otrok v športu.«
»Parcialni pristopi psevdourejanja varnega športnega okolja brez zavezujočega učinka erga omnes ne ustrezajo sodobnim standardom varstva otrok, kot jih zahtevata zlasti konvencija o otrokovih pravicah in istanbulska konvencija. Ni dovolj, da je neko ravnanje določeno kot kaznivo. Problem je, da niso vzpostavljeni civilni mehanizmi nadzora in odgovornosti, zaradi česar pride do zlorabe, nasilja, telesnih poškodb, smrti,« opozarja predsednica PEND Slovenija Pia Barbara Hrovat.
Poudarila je, da je za zdaj torej vzpostavljeno okolje, v katerem športna društva prelagajo odgovornost zagotavljanja varnega športnega okolja na sodstvo, čakajoč na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča: »Pri tem ni nujno, da bo izrečena kazen takšna, da bo dosegla kriterije 47. člena Zakona o športu, torej da je bil strokovni delavec na področju strokovnega dela v športnih programih pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev oziroma da je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.«
To pomeni, je pojasnila Hrovatova, da je lahko strokovni delavec v športu pravnomočno obsojen na pogojno kazen zaradi kaznivega dejanja z elementi nasilja, a lahko še naprej deluje v istem okolju z isto skupino športnikov. »Je to varno športno okolje? Varno športno okolje v Sloveniji ni sistemsko zagotovljeno. Gre za vrzel med deklarativno zaščito športnikov in dejansko ureditvijo varnega športnega okolja,« meni Pia Barbara Hrovat.
