Skoraj 80 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 84 let, je leta 2025 na delovni dan opravilo vsaj eno pot. 19 odstotkov poti so prehodili, za 5 odstotkov poti so uporabili javna prevozna sredstva in štiri odstotke so prekolesarili. Na več kot dveh tretjinah (69 odstotkov) preostalih poti so se kot vozniki ali sopotniki peljali z avtomobilom.
Prebivalci so tretjino poti opravili zaradi odhoda na delo, pri čemer se jih je 80 odstotkov peljalo z avtomobilom, ugotavlja državni statistični urad, ki je statistične podatke pripravil pred evropskim tednom mobilnosti. Ta se bo začel 16. septembra.
Kar 42 odstotkov prebivalcev, ki so se na delo vozili z avtomobilom kot vozniki ali sopotniki, ni uporabljalo javnega prevoza, ker bi za pot do službe porabili preveč časa. Tako je menilo 44 odstotkov moških in 40 odstotkov žensk ter več kot polovica oseb, starih od 15 do 25 let.
Drugi najpogostejši razlog za neuporabo je bil, da javni prevoz ni bil na voljo ob času odhoda na delo oziroma z njega. Ta razlog je navedlo 23 odstotkov prebivalcev. Enajst odstotkov prebivalcev pravi, da javni prevoz ni dovolj pogost, da imajo druge opravke na poti, jih je odgovorilo 10 odstotkov, za šest odstotkov pa je do postaje prevelika razdalja.
Cena vozovnice medtem ni med glavnimi razlogi za neuporabo javnega prevoza, saj od uporabe javnega prevoza ni odvrnila skoraj nikogar.
Večina prebivalcev se na pot z avtomobilom odpravi sama. Med zaposlenimi in samozaposlenimi ter študenti in dijaki se je lani za sopotništvo (sopotniki si delijo stroške goriva, pri vožnji pa se običajno dnevno izmenjujejo) odločilo 19 odstotkov oseb. V letih 2021 in 2017, ko je statistični urad prav tako zbiral te podatke, je bil delež 18- oziroma 23-odstoten.
Med uporabniki sopotništva se je na tak način dnevno vozil vsak peti sopotnik, preostali pa manj pogosto. Med tistimi, ki so se tako vozili vsak dan, je bilo 65 odstotkov moških, leta 2017 pa 56 odstotkov. V vseh opazovanih letih je bilo največ dnevnih sopotnikov starih od 41 do 55 let; leta 2025 so predstavljali 38-odstotni delež.
Vozniki so avtomobile najpogosteje, v 91 odstotkih, parkirali brezplačno, večinoma na parkiriščih, ki so jih zagotavljala podjetja oziroma delovne organizacije, v katerih so bili zaposleni, ali na javnih površinah (na primer ob cesti). Parkiranje je plačalo osem odstotkov voznikov.
Kolesa prek sistemov BicikeLJ, KRsKOLESOM, MBajk, KolesCE ipd. si je lani izposojalo sedem odstotkov prebivalcev. Med uporabniki jih je bilo največ starih od 26 do 40 let (35 odstotkov), sledili so prebivalci, stari od 15 do 25 let (28 odstotkov).
Vsak dan si je kolo izposodilo pet odstotkov uporabnikov, nekajkrat na leto pa 61 odstotkov. Med prvimi jih je bilo največ starih od 15 do 25 let (42 odstotkov), med drugimi pa od 26 do 40 let (38 odstotkov).
V nekaterih slovenskih mestih si je mogoče izposoditi električne skiroje. Lani jih je najelo nekaj več kot odstotek prebivalcev, starih od 15 do 84 let. Dve tretjini uporabnikov je bilo moških, 37 odstotkov uporabnikov je bilo starih od 15 do 25 let. Vsak dan si je električni skiro izposodilo tri odstotke uporabnikov, nekajkrat na leto pa dve tretjini.
Statistični urad je v letih 2017 in 2025 zbiral tudi podatke o kolesih in električnih prevoznih sredstvih v lasti gospodinjstev. Število prvih se je med tema letoma povečalo za štiri odstotke, drugih pa za več tisočkrat.