Med živalmi po Evropi se od letošnjega junija širi nova bolezen – virus shamonda-like, ki so ga v Franciji nedavno potrdili tudi pri človeku. SHAV so prvič izolirali leta 1965 pri govedu v Nigeriji. Od tam se je razširil drugam po Afriki, prav tako v Azijo, v Evropi pa se je pojavil letos. Na stari celini trenutno krožita dve različici tega vektorskega virusa (SHAV-EU1 in SHAV-EU2), ki ga tako kot bolezen modrikastega jezika (angleško bluetongue virus – BTV) prenašajo predvsem krvosesne mušice iz rodu Culicoides.
Okužbo s SHAV doslej potrdili na treh gospodarstvih
Po podatkih Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH) so prve pojave različice SHAV-EU1 pri govedu, ovcah, kozah, konjih in alpakah najprej zaznali v južni Nemčiji, Švici in Franciji, do sedaj pa so o njih poročale tudi Avstrija, Belgija, Irska, Italija, Lihtenštajn, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in otok Jersey. SHAV-EU2 so najprej potrdili (le pri govedu) v severozahodni in vzhodni Nemčiji, nato pa tudi na Nizozemskem in v Franciji. Toda ker virusa SHAV ni na seznamih bolezni Evropske unije ali WOAH, zanj niso predpisani posebne obveznosti prijavljanja ali omejitveni ukrepi. Torej ni izključeno, da se z njim ne spopadajo še kje, morda tudi na Hrvaškem in Madžarskem.
Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so v Sloveniji okužbo s SHAV–EU1 doslej na podlagi bolezenskih znakov laboratorijsko potrdili v treh obratih (na območju Šempetra v Savinjski dolini, Cerkelj na Gorenjskem in Gornje Radgone), v katerih skupaj redijo 549 živali. V štirih obratih so bili rezultati preiskav negativni, za devet obratov pa laboratorijske preiskave še potekajo. Podatka, da bi katera od obolelih živali zaradi okužbe s SHAV pri nas poginila, na UVHVVR nimajo.
Rejce pozivajo k previdnosti
Ker so bolezenski znaki pri SHAV podobni kot pri BTV, so pri nas pri bolnih živalih najprej posumili na modrikasti jezik, laboratorijske preiskave pa so nato potrdile, da gre za SHAV-EU1. Med opisanimi znaki okužbe so med drugim povišana telesna temperatura, splošna prizadetost, zmanjšana ješčnost in mlečnost, driska ter reprodukcijske motnje, vključno z abortusi. V nasprotju z BTV cepiva, ki bi živali obvarovalo pred okužbo, za SHAV ni. Tudi posebni ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje te bolezni niso predpisani, zato UVHVVR rejce poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, k zmanjševanju izpostavljenosti živali krvosesnim mušicam in k pozornemu spremljanju zdravstvenega stanja živali. Ob pojavu neobičajnih kliničnih znakov jim svetuje, naj se obrnejo na svojega veterinarja.
Te dni je strokovno javnost presenetila vest, da so v Franciji SHAV-EU1 prvič potrdili tudi pri človeku, ki je živel na podeželju. Članek o tem je 22. oktobra objavila evropska znanstvena revija Eurosurveillance, ki jo izdaja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) s sedežem v švedskem Stockholmu. Avtorji so zapisali, da je bolnik z močno oslabljenim imunskim sistemom umrl 9. oktobra zaradi odpovedi več organov. Presadili so mu matične celice, imel je tudi nevroinvazivno bolezen, katerih povzročitelji so običajno virusi, ki jih prenašajo komarji, klopi …
Okužba človeka je veliko presenečenje
Preiskave virusnega poteka so pokazale, da je bil virus SHAV v bolnikovi krvi prisoten več tednov, vendar točnega časa okužbe še niso mogli določiti. Glede na to, da so se v Franciji klinični znaki za SHAV pri kravah molznicah prvič pojavili že junija letos, podobni simptomi (bruhanje in anoreksija) pri tem bolniku pa 19. julija, znanstveniki sklepajo, da se je okužil med sredino junija in začetkom julija. Iz članka v reviji Eurosurveillance tudi izhaja, da pot prenosa virusa pri tem bolniku še ni znana. O tem obstaja več hipotez. Po prvi, po mnenju avtorjev najverjetnejši, bi se lahko okužil s pikom mušice rodu Culicoides. Morebiten prenos virusa s transfuzijo krvi ali presaditvijo organov in s hrano se zdi znanstvenikom glede na zaporedje dogodkov manj verjeten, potekajo pa preiskave za izključitev teh hipotez.
Na UVHVVR so za Dnevnik dejali, da je potrditev okužbe z virusom shamonda-like pri človeku vsekakor pomemben nov podatek, saj gre za prvi doslej opisani primer okužbe pri ljudeh. »Vendar na podlagi enega primera še ni mogoče sklepati o pomenu tega virusa za zdravje ljudi, zato tega za zdaj ne obravnavamo kot dokaz, da virus predstavlja širše tveganje za ljudi, temveč kot novo strokovno informacijo, ki zahteva nadaljnje spremljanje in proučevanje. Ker gre za prvi doslej opisani primer okužbe pri človeku, na njegovi podlagi še ni mogoče zanesljivo oceniti zoonotskega potenciala virusa ali tveganja za splošno populacijo. Evropske zdravstvene in veterinarske institucije razmere spremljajo in zbirajo dodatne informacije. Trenutno ni podatkov, ki bi kazali na širjenje okužbe med ljudmi. Prav tako ni dokazov, da bi bil prenos na ljudi povezan z uživanjem mesa ali mleka,« so navedli na UVHVVR. Ne glede na to pa Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ogroženim skupinam (predvsem osebam z motnjo imunosti in nosečnicam) enako kot doslej odsvetuje uživanje termično neobdelanega mleka zaradi drugih zdravstvenih tveganj, povezanih z uživanjem surovega, nepasteriziranega mleka.