»Zadovoljna in ponosna sem na prehojeno pot,« je Dnevniku sporočila Duška Godina, direktorica Agencije RS za energijo. Po njenih besedah gre za »izjemno pomembno odločitev«, ne samo za agencijo, »temveč za vse strokovne institucije, ki morajo biti neodvisne od politike in drugih interesov, in sicer zaradi zagotavljanja dolgoročnih ciljev in koristi za družbo«. Godina upa, da je to korak v smeri dviga politične kulture v Sloveniji. »Odgovorna vlada, ki ve, kaj je njena naloga, mora spoštovati neodvisne regulatorne institucije, ne samo na papirju, ampak predvsem v praksi,« je dodala.
Golobovi kršili ustavo in načelo pravičnosti
Komentar direktorice se nanaša na objavo urada varuhinje človekovih pravic z naslovom »Pritisk na Agencijo za energijo kot preizkus pravne države in tveganje za pravičen zeleni prehod«. Dokument je udarna poslovilna popotnica bivši vladi Roberta Goloba, okoljskega ministra Bojana Kumra in njihove koalicije. Urad je v njihovem ravnanju prepoznal kršitev ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja, kršitev načela delitve oblasti in nesledenje načelu pravičnosti.
Spomnimo: napadi vlade Roberta Goloba na nov omrežninski akt so politično zaznamovali prehod v leto 2025. »Ljudje so besni, gospodarstvo je obupano in mislim, da si danes ne moremo več zatiskati oči pred tem, da je metodologija kakor koli ustrezna,« je govoril. Zahteval je zamrznitev uporabe nove omrežninske metodologije, odstop vodstva in članov sveta Agencije RS za energijo. Pozivu sta sledila dva člana.
Urad varuhinje je že tedaj prejel več pobud, ki so se nanašale na omrežninsko reformo. Ker se je javna razprava pretežno osredotočala na problematiko cen, premalo pa na pravno in sistemsko naravo posegov, je zadevo začel obravnavati kot širše vprašanje varstva človekovih pravic in temeljnih ustavnih načel.
Protiustavni pritiski na neodvisnega regulatorja
Urad je zdaj prišel do sklepa, da je izvršna oblast kršila ustavno načelo delitve oblasti, s tem ko je posegla v zakonsko predpisano neodvisnost regulatorja. To je storila, ko je pozivala agencijo k vrnitvi na prejšnji način obračunavanja omrežnine, zahtevala spremembe metodologije, politično pritiskala na vodstvo agencije ter nazadnje celo izpeljala zakonodajni poseg v omrežninske tarife.
Februarja 2025 so poslanci koalicije brez glasu proti sprejeli zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce.
Agencija je nasprotovala spremembam, ki so bile v očitnem navzkrižju z določili ustave, energetskega zakona in več evropskimi direktivami. Zaradi tega zakona je država pobrala za skoraj 20 milijonov evrov manj omrežnine, razliko je moral kriti sistemski operater Eles.
Urad varuhinje je opozoril, da tovrstni, politično motivirani posegi lahko ogrozijo investicijsko sposobnost elektroenergetskih podjetij in s tem razvoj omrežja. »Tak pristop lahko navidezno omili trenutno nezadovoljstvo, hkrati pa poveča dolgoročna tveganja za vse odjemalce, saj se nujne investicije ne odpravijo, temveč se odložijo, podražijo ali prenesejo v prihodnja obdobja,« je zapisal.
Prazni izgovori naslavljanja energetske revščine
Golobova vlada je zahteve po spremembah omrežninske metodologije akta vseskozi utemeljevala s skrbjo za malega človeka in za vse tiste, ki jih pesti energetska revščina. Trdila je, da želi preprečiti »ekscesne dvige omrežnin« na položnicah. Pri tem je bilo hitro jasno, da bi razveljavitev omrežninskega akta daleč najbolj koristila lastnikom sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in večjih domačih porabnikov elektrike, kot so savne in električni avtomobili – torej vsem tistim, ki bolj obremenjujejo omrežje. Njim je prejšnja ureditev omogočala številne bonitete.
»Država ob zatrjevanem cilju zaščite odjemalcev ni izčrpala tistih socialnih in ciljno usmerjenih ukrepov za varstvo ranljivih odjemalcev, ki jih izrecno predvidevata pravo Evropske unije in nacionalni pravni red,« zdaj ugotavlja urad varuhinje človekovih pravic. »Če se ti vzvodi ne uporabijo pravočasno in ciljano, nato pa se poseže v metodologijo neodvisnega regulatorja, se pravičnost premakne iz pravno urejenega prostora v prostor politično oblikovanih izjem, kar lahko stroške prikrito prenaša na druge uporabnike in na prihodnje generacije.«
Urad varuhinje je ocenil, da obravnavani posegi v omrežninski sistem in delovanje agencije pomenijo resno sistemsko vprašanje z vidika varstva človekovih pravic, ustavnih načel in dolgoročne vzdržnosti energetskega prehoda. Politično všečni posegi v omrežnino sicer lahko kratkoročno ublažijo pritisk javnosti, vendar hkrati ustvarjajo tveganje odlaganja nujnih vlaganj, izkrivljanja stroškovnih signalov, neenake obravnave uporabnikov in slabitve neodvisnosti agencije.
S posegi pozabila na prihodnje generacije
Urad varuhinje je v ravnanju vlade prepoznal tudi kršitev ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja, ker je s svojimi posegi v omrežnine ogrozila uresničevanje podnebno-energetskih ciljev in s tem pogoje za vzdržno, varno in zdravo življenjsko okolje sedanjih in prihodnjih generacij. Obravnavani primer s tem opozarja na širši pomen trajnostnega razvoja.
Energetski prehod ne more biti uspešen, če se električno omrežje obravnava predvsem kot strošek, ki ga je treba politično znižati ob vsakem nezadovoljstvu. »Omrežje je javna infrastruktura prihodnosti,« poudarja urad varuhinje. Od vlaganj v omrežje bo odvisno, ali bodo koristi zelenega prehoda dostopne širšemu krogu ljudi ali bodo bremena nenačrtovanih zamud, premajhnih vlaganj in poznejših podražitev prenesena na tiste, ki imajo najmanj možnosti vplivati na današnje odločitve. »Varuh s tem izpolnjuje tudi svoje širše poslanstvo varovanja interesov prihodnjih generacij,« je sporočil urad, ki ga vodi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek.