Poleg poudarka na gospodarskem razvoju države, boju proti korupciji, decentralizaciji in debirokratizaciji je v temeljnih izhodiščih koalicijske pogodbe bodočih koalicijskih partnerjev SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati zapisano tudi, da »delo ni socialna, temveč razvojna in gospodarska kategorija«, da zagovarjajo »razumne politike varovanja okolja«, »vitko državo, manjšo in učinkovito administracijo« in da naj »denar iz javne zdravstvene blagajne sledi pacientu«.
Obsežne davčne razbremenitve
Glede javnofinančne politike prihodnja Janševa vlada obljublja upoštevanje fiskalnih pravil EU, obvladovanje proračunskega primanjkljaja in postopno zmanjševanje javnega dolga. Predvidena je restriktivnejša politika javne porabe, pri čemer ni jasno, kaj bi se krčilo. Zgornja meja rasti izdatkov v obdobju mandata ne sme preseči inflacije. V letošnjem proračunu je predviden dvemilijardni primanjkljaj. Poleg tega so desnosredinske stranke še pred zaprisego vlade sprejele interventni zakon, ki po ocenah pomeni dodatno milijardo evrov izpada. Obvladovanje javnega dolga bo zato za prihodnjega ministra za finance zahtevna naloga. Med ukrepi prednjači razbremenitev dela in gospodarstva.
Splošna davčna olajšava, ki zdaj znaša 5552 evrov, se bo postopno višala in usklajevala z minimalnimi življenjskimi stroški. Najvišji, 50-odstotni dohodninski razred pa bi ukinili in ga združili z zgornjim razredom na enotno stopnjo 40 odstotkov. Predvidena je tudi uvedba posebne dohodninske olajšave za mlade do 29 let v višini 3000 evrov na leto. Predvidena je tudi nižja socialna kapica, in sicer vse tja do 2,5-kratnika povprečne plače. Če po interventnem zakonu kapica trenutno zagrabi pri 7500 bruto in po izračunih ministrstva za delo javne finance bremeni za 140 milijonov evrov, bi uvedba socialne kapice v višini 2,5-kratnika povprečne plače – kar je približno 6500 evrov – pomenila znižanje prihodkov za okoli 270 milijonov evrov na leto.
Poleg tega se obetajo nove davčne olajšave za investicije v razvoj, digitalizacijo, avtomatizacijo, inovacije, raziskave in razvoj, prav tako za zagonska in hitro rastoča podjetja. Na stanovanjskem področju bi medtem znižali obdavčitev najemnin za dolgoročno oddajo. Poudarjeni so projekti gradnje stanovanj, skupaj z uporabo praznih ali slabo izkoriščenih stanovanj in zemljišč in nižjimi davki za oddajanje stanovanj. V koalicijski pogodbi je zapisano tudi, da se bo celotno državno premoženje, vključno z nepremičninami, preneslo na novoustanovljeni demografski sklad, iz katerega bi se napajala tudi pokojninska blagajna.
»Prožna varnost« znova v modi
Pri točki gospodarstva je poudarek na povečanju produktivnosti in dodane vrednosti ter pospeševanju investicij. Prav tako so poudarjeni zmanjšanje administrativnih bremen, deregulacija in izboljšanje poslovnega okolja. Na trgu dela bi pospeševali prehod iz izobraževanja v zaposlitev, kot krovni pristop pri urejanju trga dela pa se omenja koncept modela »prožne varnosti« (flexicurity), ki se je tako v Sloveniji kot drugod izkazal za asimetričnega. V praksi je namreč prevladala fleksibilnost oziroma prekarne oblike dela, medtem ko je varnost – to sta socialna varnost in stalnost zaposlitev – za številne delavce izostala. Omenja se še zakonodajna ureditev hibridnega in platformnega dela, uvedba nove pravnoorganizacijske oblike vitke delniške družbe, študentskega s. p., ustanovitev strateškega sveta za gospodarstvo in poenostavitev zaposlovanja tujcev. Breme plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost bi se po novem z delodajalca na ZZZS preneslo že 20. dan bolniške odsotnosti zaposlenega.
Na področju šolstva medtem bodoča koalicija napoveduje tako imenovano »uveljavitev ideološko nevtralne šole, ki jo zagotavlja 41. člen ustave, in umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol«. Gre za kulturnoideološko točko, v zvezi s katero so v SDS pred volitvami napovedovali, da bi šolski prostor »očistili invazivne spolne ideologije«. Posegli bi tudi v sistem financiranja zasebnih vrtcev in šol. Za reševanje kadrovske problematike predvidevajo ukrepe, kot so posodobitev študijskih programov za pedagoške poklice, uvedba fleksibilnejše zakonodaje in ureditev položaja mladih učiteljev. Uvedli bi tudi nove predmete oziroma dopolnili učne načrte na področjih digitalizacije, računalništva, informatike, podjetništva in finančnega opismenjevanja. Poleg tega bi omejili rabo mobitelov v šolah ter reformirali nacionalno preverjanje znanja in maturo.
Nova koalicija v zdravstvu med vrsticami napoveduje ukinitev zdravstvene reforme prejšnje vlade, v katero sicer posega že omenjeni interventni zakon. Na stežaj se odpira vrata za zasebne interese. Čakalne vrste bi krajšali z aktivacijo vseh razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti ne glede na status javno ali zasebno, storitve bi financiral ZZZS. Napoveduje se torej odprava sistema koncesij, za denar zdravstvene blagajne pa bi se lahko po novem potegovali tudi čisti zasebniki. Obljubljajo sicer krepitev primarnega zdravstva, širitev javne zdravstvene službe, prehod na e-storitve, vzpostavitev samostojnega sklada za redke bolezni, prenovo sistema zdravstvenega zavarovanja, prenovo ZZZS in »preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v neprofitne javne gospodarske družbe«. Slednje že vrsto let zagovarja zdravniška zbornica, ki pa v preteklosti z idejo ni bila uspešna, saj je imel do ideje zadržke tudi del zdravništva, saj da bi to preveč vplivalo na izvajanje storitev in obravnav in bi bili preveč podvrženi ekonomskim dejavnikom. Sporazum dopušča tudi možnost večjega števila zdravstvenih zavarovanj.
Ostrejša migracijska politika
Kot je razumeti, se obeta krčenje javne uprave in ukinjanje institucij, »ki nimajo neposredne ustavne podlage za ustanovitev«. V policiji bi karierni sistem implementirali v krovni zakon, posodobili opremo, pregledalo in poenostavilo bi se birokratske postopke pri delu policistov, ponovno bi se vzpostavila avtocestna policija. Na področju migracij je poudarek na doslednem ločevanju nezakonitih in zakonitih migracij ter strožji obravnavi tako imenovanega »socialnega turizma«. Predvidena je še vpeljava obvezne rotacije uradnikov na vodstvenih položajih na ministrstvih in v državnih organih, ki delajo na področjih javnih naročil, upravnih postopkov, nadzornih funkcij, ter finančnih in kadrovskih oddelkov, z možnostjo prostovoljne rotacije za druge profile.
V delovne procese bi se z namenom debirokratizacije in digitalizacije pospešeno uvajala umetna inteligenca. Kot digitalna rešitev je predvidena aplikacija eSlovenija, ki naj bi bila enotno digitalno okno za vse javne storitve, dokumente in e-podpise. V sklopu decentralizacije bi se državne institucije premestile po celotni državi. Ukinili bi uradniški svet, bodoča vlada prav tako med vrsticami napoveduje kadrovske rošade oziroma »preverbo zakonitosti zaposlitev in prerazporeditev v javnem sektorju, izvedenih v mandatu prejšnje vlade«.
V koalicijski pogodbi stranke napovedujejo izboljšanje pretočnosti prometa, odpravo zastojev, širitev zmogljivosti na najbolj obremenjenih odsekih in pospešitev gradnje manjkajočih cestnih povezav. Prizadevali si bodo za odpravo kuponov CO2 na ravni EU in ponovno proučitev rokov za uporabo premoga pri zagotavljanju energetske oskrbe države. Stabilno oskrbo z energijo bi zagotovili z nadaljevanjem projekta drugega bloka jedrske elektrarne in malih modularnih jedrskih reaktorjev. Na področju kulture se obetajo prenovitev zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, spremembe v zakonu o medijih in noveliranje zakona o RTV v smeri »nepristranskega javnega zavoda«, kar odpira vprašanja o političnem vplivu na javni medij. V ospredju poglavja o obrambi so kadri, uravnoteženje profesionalne in rezervne sestave, ukinjen bo orožarski holding Dovos, v šole želijo vključiti vsebine varnostne in državljanske odpornosti. Kar se tiče boja proti korupciji, je predviden nov poseben steber za pregon korupcije Skok, s katerim bi se zlila sedanja komisija za preprečevanje korupcije.