Mala kurišča so v zimskem času pomemben vir delcev in benzo(a)pirena, je opozorila v. d. generalne direktorice direktorata za okolje, naravo in podnebje na ministrstvu za okolje in prostor Štefanija Novak.
V hladnih in brezvetrnih dneh se onesnažen zrak zaradi geografskih in vremenskih značilnosti Slovenije težje razredči. Zato je pomembno, da uporabljamo ustrezno in redno vzdrževano kurilno napravo. Pri kurjenju z lesom mora biti les suh in na zraku sušen vsaj eno leto. Pomembna je pravilna uporaba naprave, saj ta omogoča učinkovitejše zgorevanje. In še eno pravilo je zelo pomembno: v peč ne sodijo odpadki.
Nepravilno kurjenje je slabo tudi za našo denarnico
Pravilno kurjenje ne pomeni samo manj onesnaževanja. Z njim zmanjšujemo emisije delcev, benzo(a)pirena, ogljikovega monoksida in drugih škodljivih snovi, hkrati pa zmanjšujemo porabo goriva in povečujemo požarno varnost.
Pred začetkom rednega kurjenja naj dimnikar očisti kurilno napravo in dimnik ter preveri njuno ustrezno delovanje. Pri kurjenju z biomaso je treba uporabljati ustrezno suho gorivo. Drva, sekanci oziroma druga lesna goriva naj imajo manj kot 20 odstotkov vlage.
Uporabniki naj upoštevajo navodila proizvajalca in priporočila dimnikarja ter poskrbijo za redno čiščenje in pregledovanje naprav tudi med kurilno sezono. Slabo delujoča peč, nepravilno kurjenje ali uporaba vlažnih drv lahko povzročijo nepopolno zgorevanje. Pri tem lahko nastaja nevaren ogljikov monoksid, povečata pa se tudi sajavost dimnih plinov in nastajanje katranskih oblog v dimniku.
Te so lahko vzrok za dimniški požar, ki se lahko razširi na celoten objekt. Redno vzdrževanje je zato pomembno tudi zaradi požarne varnosti in preprečevanja zastrupitev.
Tudi pri nakupu drv in peletov velja biti pozoren
Na kakovost zraka vpliva tudi izbira goriva. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da je pri nakupu drv pomembno preveriti njihovo kakovost. Pri letošnjem testiranju so bila vsa testirana drva suha, težava pa je ostala predvsem pri označevanju. Ponudniki namreč navajajo kubične metre, prostorninske metre ali zgolj mere palete, zato potrošnik ponudbe težko primerja.
Pri peletih so bili rezultati letošnjega testiranja po navedbah ZPS zelo dobri. Od 22 testiranih vzorcev je bil pomanjkljiv le eden, pri nobenem pa niso bile presežene vrednosti onesnažil. Pri dveh vrečah je bilo sedem oziroma devet odstotkov manj peletov od deklariranih 15 kilogramov.
Nekaj preprostih pravil lahko naredi veliko razliko
Sporočilo strokovnjakov ob začetku kurilne sezone je jasno: uporabljajmo ustrezno in suho gorivo, pravilno kurimo, skrbimo za vzdrževanje kurilne naprave in dimnika ter, kjer je mogoče, razmislimo o zamenjavi stare in neučinkovite naprave.
S pravilnim kurjenjem lahko zmanjšamo emisije delcev, benzo(a)pirena, ogljikovega monoksida in drugih škodljivih snovi. Ob tem zmanjšamo tudi porabo goriva in povečamo požarno varnost. Za čistejši zrak torej ni pomembno le, s čim kurimo, ampak tudi, kako.
Slaba polovica za ogrevanje uporablja lesno biomaso
Raziskava o odnosu prebivalcev do kakovosti zraka kaže, da se zavedanje o vplivu kurjenja povečuje. Kar 73 odstotkov anketiranih namreč meni, da je kakovost zraka pozimi slabša. Da zrak onesnažujejo individualna kurišča, meni 54 odstotkov vprašanih, 59 odstotkov pa jih kot vir onesnaževanja prepoznava kurjenje biomase.
Dim iz sosednjih hiš je že kdaj zmotil skoraj dve tretjini anketiranih. Hkrati 43 odstotkov vprašanih za ogrevanje uporablja lesno biomaso. Kot najpomembnejši ukrep države za izboljšanje kakovosti zraka so anketiranci navedli višje subvencije za zamenjavo malih kurilnih naprav. Sledita boljše informiranje in opolnomočenje ljudi. Izsledke raziskave so predstavili na dogodku, ki so ga pripravili ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje (Arso), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Eko sklad, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).
Onesnažen zrak ni le neprijeten – vpliva tudi na zdravje
Na NIJZ opozarjajo, da smo zunanjemu onesnaženemu zraku izpostavljeni vsi in vse življenje. Onesnažen zrak prispeva k nastanku številnih akutnih in kroničnih bolezni ter k prezgodnji umrljivosti. Med posebej ranljive skupine sodijo majhni otroci, osebe s kroničnimi boleznimi dihal ter srca in žilja, nosečnice in starejši.
Posebej pomembni so delci, ki lahko vplivajo na skoraj vse organe in sisteme v človeškem telesu. Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal ter srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Delci in onesnaženost zraka kot celota so dokazano rakotvorni in povzročajo raka pljuč. Na NIJZ zato priporočajo redno spremljanje podatkov o kakovosti zraka ter ob epizodah onesnaženosti upoštevanje priporočil za zmanjšanje izpostavljenosti in zaščito zdravja.