"Mislim, da so bili Slovenci na Hrvaškem s strani Slovenije precej zapostavljeni," je ministrica povedala za slovenske novinarje med delovnim obiskom v Zagrebu. Opozorila je, da je Hrvaška včasih izpuščena celo iz nekaterih učnih gradiv, ki obravnavajo Slovence v zamejstvu. "To se mi zdi velika napaka," je izjavila.
Po njenih besedah mora Slovenija storiti bistveno več, da bi slovensko skupnost na Hrvaškem prepoznala kot pomembno in močno manjšinsko skupnost. Poudarila je, da na Hrvaškem deluje 18 slovenskih društev, ki pripravljajo številne dogodke, a se še vedno spopadajo s težavami, predvsem s pomanjkanjem ustreznih prostorov.
"Te težave bomo postopoma reševali. Verjamem tudi, da bomo okrepili gospodarsko sodelovanje," je dodala Lep Šimenko.
Slovenski dom v Zagrebu
Ministrica se je v Zagrebu srečala s podpredsednikom hrvaškega sabora Arminom Hodžićem, ki zastopa tudi slovensko manjšino, ter predsednikom parlamentarnega odbora za človekove pravice in pravice narodnih manjšin Miloradom Pupovcem.
Med osrednjimi temami pogovorov je bil prenos Slovenskega doma v Zagrebu v last slovenske skupnosti, za kar si ta prizadeva že desetletja. Po besedah ministrice je prenos predviden v akcijskih načrtih hrvaške vlade, vendar postopki potekajo zelo počasi.
"Izpolnjujemo vse potrebne formalne pogoje," je poudarila ministrica in dodala, da so hrvaške sogovornike prosili za pomoč pri pospešitvi postopkov.
Slovencev vse manj
Pomembna tema je bil tudi novi register volivcev, ki ga pripravlja Hrvaška. Slovenska skupnost se po besedah ministrice boji, da bi bilo zaradi sprememb evidentiranih manj Slovencev, kot jih dejansko živi na Hrvaškem, to pa bi lahko vplivalo na volitve v manjšinske svete.
Na zadnjem popisu prebivalstva leta 2021 se je namreč za Slovence opredelilo precej manj ljudi kot na prejšnjem, medtem ko naj bi jih bilo v centralnem registru prebivalstva evidentiranih več.
S Hodžićem sta govorila tudi o učenju slovenščine po modelu C. Ministrica je opozorila, da nekatere šole kljub zanimanju staršev ne želijo izvesti anket, s katerimi bi ugotovili, ali obstaja dovolj zanimanja za uvedbo pouka slovenščine na novih lokacijah.
Na srečanju s Pupovcem pa je izpostavila še slabo medijsko pokritost slovenske skupnosti na Hrvaškem. Po njeni oceni je ta v primerjavi z drugimi narodnimi manjšinami najslabša, zato si želi večje podpore hrvaške države pri poročanju o dejavnostih Slovencev. Napovedala je tudi prizadevanja za dodatna sredstva, ki bi izboljšala obveščanje o dejavnostih slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v Sloveniji.
Slovenska kmetija v Prezidu
S sogovorniki je govorila tudi o vzorčni kmetiji v Prezidu, za katero pričakuje, da bo do konca leta pridobila uporabno dovoljenje, odprli pa naj bi jo v začetku prihodnjega leta. Kmetija naj bi postala središče dejavnosti na področju kmetijstva, turizma in gospodarstva ter pomembna povezovalna točka slovenske skupnosti. Nastala je po vzoru vzorčne kmetije v Porabju, graditi pa so jo začeli leta 2021.
Ministrica se je med obiskom v Zagrebu srečala tudi s predstavniki Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in zamejskih koordinacij ter SLO CRO Gospodarske zbornice. Obiskala je še slovensko veleposlaništvo in Slovenski dom Zagreb, na programu pa je tudi sprejem ob letu Zofke Kveder.
