Z bližajočimi se božično-novoletnimi prazniki se začenja tudi čas izbire prazničnih drevesc. Na Zavodu za gozdove Slovenije kupce spodbujajo, naj posežejo po domačih smrečicah, ki jih bodo letos prepoznali po nalepki v sveži rumeno-zeleni barvi. Ta ni izbrana naključno, saj simbolizira mlad gozd, njegovo obnavljanje in skrb za prihodnje generacije dreves.
»Lastnike gozdov želimo ob tem spodbuditi k prav posebni novoletni zaobljubi: da v prihodnjem letu še več pozornosti namenijo negi mladega gozda. Prav iz njega bodo zrasli gozdovi prihodnosti,« poudarja direktor ZGS Franc Pogačnik. Z nalepkami so označena drevesca domačih gozdnih vrst, najpogosteje navadne smreke, ki so zrasle v slovenskih gozdovih ali namenskih drevesnicah. Kupci jih lahko poiščejo na tržnicah, pri lokalnih prodajalcih, v nekaterih trgovskih centrih ali neposredno pri lastnikih gozdov.
Prednost domačih drevesc so predvsem krajše transportne poti in s tem manjši ogljični odtis. Poleg tega njihova izbira zmanjšuje nevarnost vnosa tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile slovenske gozdove. Marsikdo ob nakupu posekanega drevesca pomisli na škodo, ki jo s tem povzročamo naravi. Toda na zavodu pojasnjujejo, da številna okrasna drevesca prihajajo z območij, kjer bi jih zaradi urejanja prostora ali nege gozda tako in tako odstranili. Med takšnimi so zaraščajoče se kmetijske površine, območja pod daljnovodi, cestne brežine in pregosti mladi gozdovi.
Z redčenjem mladega gozda omogočajo preostalim drevesom boljše pogoje za rast ter prispevajo k razvoju stabilnejših, pestrejših in odpornejših gozdov. »Ljudje si ob besedi gozd pogosto predstavljamo velika, debela drevesa, vendar je tudi mlad gozd pravi gozd – je naslednja generacija odraslih dreves. Z načrtno in pravočasno nego mu pomagamo, da se razvije v gozd, kakršnega si želimo v prihodnosti: zdrav, pester in odporen,« pojasnjuje Pogačnik.
Smrečice ne smemo kar posekati, mah pa ima svoje omejitve
Nalepke lahko lastniki gozdov brezplačno pridobijo pri revirnem gozdarju ZGS skupaj z odločbo, ki določa pogoje za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Brezplačne so ne glede na število drevesc, s čimer želijo na zavodu spodbujati zakonito pridobivanje in prodajo domačih smrečic. Ob tem opozarjajo, da prost dostop do gozdov še ne pomeni, da lahko v njih poljubno sekamo drevesca ali nabiramo gozdno rastlinje.
Posebna pravila veljajo tudi za mah, ki ga mnogi uporabljajo pri izdelavi jaslic in prazničnih okraskov. Posameznik ga lahko naenkrat nabere največ dva kilograma, pri čemer sme odstraniti mah z največ petine površine, ki jo ta pokriva. »Prost dostop do gozdov je velika vrednota, vendar ne pomeni, da lahko v njih počnemo kar koli. Vsak gozd ima lastnika, mi pa smo v njem gostje. Gozd je prostor svobode, pa tudi odgovornosti in spoštovanja,« opozarja Pogačnik.
Pomembno pa ni le, od kod prihaja praznično drevesce, temveč tudi, kam ga odložimo, ko prazniki minejo. Odsluženih smrečic in mahu nikakor ne smemo odvreči v gozd ali drugo naravno okolje, saj lahko s tem širimo škodljivce in bolezni. To še posebej velja za drevesca, ki prihajajo iz tujine, pa tudi za tista, ki smo jih kupili v loncih. Po praznikih je treba drevesca in mah odstraniti v skladu z navodili lokalne komunalne službe. Praviloma jih lahko odložimo med zeleni odrez, primerno razrezana v zabojnike za organske odpadke ali na kompost.