»Produktivnost Slovenije znaša 86 odstotkov povprečja EU, kar je natanko toliko, kot je znašala leta 2005. To pomeni, da v Sloveniji dve desetletji nismo naredili naloge, ki so jo naredile nekatere naše sosede in druge države članice EU. BDP na prebivalca po kupni moči znaša 91 odstotkov povprečja EU in na tem področju v zadnjem letu ni bilo napredka, po napovedih Mednarodnega denarnega sklada pa nas bodo do leta 2029 prehitele Češka, Litva in Poljska, ki so bile pred dvema desetletjema dvakrat revnejše od Slovenije. To se ne dogaja zaradi sreče ali smole, temveč zato, ker se te države reformirajo, v Sloveniji pa se pišejo strategije, ki večinoma ostajajo v predalu,« je na odboru državnega zbora uvodoma poudaril kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar, predsednik koalicijske stranke Demokrati.
Ob tem je opozoril, da se Slovenija na mednarodni lestvici konkurenčnosti IMD uvršča na 46. mesto, kar ne predstavlja stagnacije, ampak dramatičen padec.
Mandat na čelu ministrstva za gospodarstvo, delo in šport Logar razume tako, da bo v njem Slovenija postala država preboja. Po njegovem prepričanju Slovenija v naslednjih letih potrebuje konstruktivni razvojni konflikt med državo, gospodarstvom, zaposlenimi in znanostjo, vse to pa združuje ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.
Lahko smo ponosni na socialno in solidarno družbo
Po pojasnilih Logarja smo v Sloveniji lahko ponosni, da smo socialna in solidarna družba, ginijev količnik je drugi najnižji na svetu, razlika med minimalno in povprečno plačo je med najmanjšimi v EU. Vendar pa posameznik ob napredovanju z zelo nizko plačanega delovnega mesta na nizko plačano delovno mesto zaradi povečanja davkov in zmanjšanja upravičenj iz naslova socialnih transferjev izgubi kar 43 odstotkov dodatnih sredstev oziroma dohodkov. Pri prehodu iz neaktivnosti v aktivnost pa celo 48 odstotkov, kar predstavlja drugi največji odvzem dodatnih sredstev na ravni EU.
»Zdi se, kot da se z davčno politiko spodbuja nedelo in da ni realnih spodbud za dvig dodane vrednosti. Le s povečanjem rasti dodane vrednosti pa nam bo uspelo zagotoviti uspešno, vitko, socialno, zeleno državo, kakršno si vsi želimo in ki bo ljudem ponujala zaupanje v prihodnost,« je dejal Logar.
Do leta 2040, je nadaljeval Logar, moramo doseči 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, če želimo ostati v »ligi prvakov«, zato potrebujemo letne stopnje rasti dodane vrednosti okoli štiri odstotke, medtem ko danes znašajo od 1,2 do 1,5 odstotka. »Rast dodane vrednosti na zaposlenega pa ne pride sama od sebe, kar smo lahko videli v zadnjem obdobju, ampak je posledica resnih prestrukturiranj javnega sektorja in tehnoloških prebojev ter poglobljenega sodelovanja na področju razvoja gospodarstva in države.«
Uspešnost Slovenije, tako Logar, bo temeljila na treh stebrih: gospodarski odličnosti, učinkovitosti institucij, v katere prebivalstvo zaupa, ter digitalni razvitosti javne uprave in gospodarstva, s prednostno uporabo naprednih tehnologij in umetne inteligence. »Ta razvojni preskok lahko financiramo z gospodarsko rastjo. Stremeti moramo k uspešnosti in na uspešnost moramo biti ponosni. Uspešno slovensko podjetje je v bistvu ponos za vsakega od nas, dobički podjetij so dobra stvar, še posebej, ko se jih vlaga v razvoj. V razvoj pa podjetja vlagajo dobiček takrat, ko se jim to splača, ko imajo multiplikativne učinke, ko vidijo sinergije v rasti podjetja in blaginji družbe. Bolj ko bo Slovenija dežela naprednih podjetij z visoko dodano vrednostjo, bolj se bodo dobički usmerjali v ljudi, v investicije v razvoj in na koncu koncev v družbo,« je povedal Logar.
Spodbujanje zasebnih naložb
Iz družbe izvajalcev moramo preiti v družbo razvojnikov. »To niso moje besede, ampak besede Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki se že nekaj časa ponavlja, a v politiki še ni bil uslišan,« je pojasnil Logar, ki je prepričan, da moramo spodbuditi zasebne naložbe, to pa se bo zgodilo, če se jim bodo investicije splačale, in da je v Sloveniji ugodno gospodarsko okolje, ki ga omogoča razvoj.
Spodbuditi je treba tudi neposredne tuje naložbe, ki so v Sloveniji po deležu v BDP med najnižjimi v EU in imajo visoke multiplikativne učinke. Za zagon investicijskega cikla, ki ga je nujno treba sprožiti, je potrebna večja predvidljivost, več davčnih spodbud, hitrejše pridobivanje vseh ustreznih dovoljenj, zaupanje v institucije in bistveno manj administrativnih obremenitev.
»Naloga vlade ni najti denar, naloga vlade je odpreti možnost, da denar, ki v Sloveniji že je ali pa ima namen priti v Slovenijo, dobi ustrezno infrastrukturo za oblikovanje oziroma grajenje nove dodane vrednosti. Slovenija potrebuje prehod v inovacijsko podprto rast, izkoristiti moramo sektorje, kjer smo močni, po stopnji robotizacije smo ena od evropskih prvakinj,« je povedal Logar.
Po njegovih besedah ministrstva za gospodarstvo, delo in šport ne prevzema, da bi ohranjal status quo, niti zato, da bi vihtel meč nad drugače mislečimi, ampak predvsem zato, da prisluhne prebojnikom, vizionarjem, delavcem. In zato, da skupaj s sodelavci prilagodijo zakonodajni okvir novim okoliščinam, ki bodo omogočile dvig dodane vrednosti, ter hkrati, da stopijo v intenzivni dialog s tistimi, ki se morda bojijo sprememb, ker ne vedo, v katero smer gre razvojni cikel.
Ministrstvo, ki ga prevzema Logar, je sestavljeno iz štirih resorjev: gospodarstva, dela, športa in turizma, brez notranje integracije teh področij pa po njegovem mnenju ne bo uspešnega sodelovanja oziroma sinergijskih učinkov. »Združitev gospodarskega resorja z resorjem dela pod eno streho pa predstavlja konkurenčno prednost, saj združuje delodajalce in delojemalce, ker gremo po poti inovacij, pa tudi inovatorje. Ministrstvo je organ, ki daje platformo za socialni dialog v okviru istega ministrstva v realnem času. Združeno ministrstvo ni nadomestilo socialnega dialoga, ampak v bistvu predstavlja njegov institucionalni okvir,« je dodal Logar.
Zaradi časovnih omejitev in številnih vprašanj poslancev se bo Logarjevo zaslišanje nadaljevalo ob 22. uri.
