‘Ponosen sem na družino, ženo in tri sinove, ter na bridž, ki sem ga veliko igral predvsem v preteklosti, ko sem se dvakrat uvrstil v finale evropskega parskega prvenstva, kot večkratni državni prvak pa na velikih tekmovanjih zastopal Slovenijo,« nam v pogovoru zaupa Matija Šenk. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir matematike, ki je tudi licencirani pooblaščeni aktuar, poslovno kariero je začel na Šubičevi gimnaziji, današnji Gimnaziji Jožeta Plečnika, kot profesor matematike. Spraševal se je, ali bo sposoben 40 let delati z dijaki, nato pa je sprejel izziv, da bo zavarovalnici Generali pomagal pri vstopu na slovenski trg in razvoju življenjskih zavarovanj. Od takrat skoraj tri desetletja deluje v slovenskem zavarovalništvu. Nekateri zanj pravijo, da ni zgolj izjemen aktuar, ampak tudi odličen tržnik oziroma prodajalec, kar pa Vzajemna po tistem, ko je z lanskim letom ostala brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ji je prinašalo kar 93 odstotkov vseh prihodkov, še kako potrebuje.
Prve dividende leta 2028 ali 2029?
Matija Šenk ima rad timsko delo, pove pa, da je bil prijetno presenečen nad sposobnostjo in zagnanostjo vseh trenutno 259 zaposlenih v Vzajemni. Prebrodili so najtežje trenutke, ko so se mnogi spraševali, ali bo Vzajemni kot edini specializirani zdravstveni zavarovalnici na slovenskem trgu sploh uspelo preživeti. Šenk danes pravi, da niso zgolj preživeli, ampak so po obsegu premij, izvzemši dopolnilno zdravstveno zavarovanje, že lani zrasli za 12 odstotkov, za nadaljnjih 13 odstotkov naj bi povečali premije tudi letos. Izpostavi, da je v Vzajemni aktivnih več kot 320.000 zavarovalnih polic, in če bo šlo vse po načrtih, bi lahko Vzajemna začela tekoče poslovati z dobičkom že v letu 2027 ali vsaj 2028. Leto pozneje, če bi se tako odločili delničarji, pa bi tem lahko začela deliti prve dividende. Za želeno bodo morali v Vzajemni trdo delati, a ambiciozni cilji so uresničljivi. Je pa Šenkov poslovni moto, da je treba strankam vedno ponuditi tisto, kar potrebujejo. Meni tudi, da bi morali Slovenci v primerjavi z avtomobili bistveno bolj zavarovati lastno zdravje, delodajalci pa z ustreznimi zavarovanji, ki bi omogočala redne letne zdravstvene preglede, zdravje svojih zaposlenih.
Ambicij in dosežkov Matiji Šenku ne (z)manjka. Tako je v letu 2002 sodeloval pri ustanavljanju Evropske aktuarske akademije in vse do leta 2023 v njej zasedal visoke položaje. Leta 2008 je kot edini slovenski predstavnik predaval na Zavarovalniških dnevih nemško govorečih držav (Nemčija, Švica, Avstrija), ki so jih nekaj let pozneje sicer ukinili. Priznava, da je preoblikovanje Vzajemne iz vzajemne zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo eden njegovih največjih kariernih izzivov, s tem da je v skupini KD praktično iz nič postavljal na noge življenjsko zavarovanje, da so potem dosegali 70 milijonov evrov letne premije ali dvakrat več, kot je je recimo lani ustvarila Vzajemna. S svojimi produkti so bili prisotni od Ukrajine, Romunije, Bolgarije do Hrvaške. Na hrvaški trg želijo do druge polovice letošnjega leta prodreti tudi z Vzajemno, prav tako bodo širili ponudbo zdravstvenih zavarovanj z zavarovanjem Drugo mnenje, pri nezgodnem zavarovanju želijo vključiti invalidnino kot posledico bolezenskega stanja in ne zgolj poškodbe.
Ne želijo iti po klavrni poti Nove KBM
Ko ga povprašamo, kako je prišlo do njegovega imenovanja na vrh Vzajemne, diplomatsko odgovori, da ga je izbral nadzorni svet Vzajemne, ki ga trenutno sestavlja strokovni svet agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Zagotovo pa mu ni škodovalo, da se poznata in dobro razumeta s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, znajo povedati nekateri. A roko na srce, Matija Šenk je v preteklosti vrsto let deloval tako za tujo zavarovalniško multinacionalko kakor za slovenskega zasebnega investitorja, česar brez ustrezne strokovnosti in učinkovitosti ne bi mogel početi. Mnogi bolj problematizirajo imenovanje Alje Markovič Čas za članico uprave Vzajemne, ki prej kot odvetnica in stečajna upraviteljica ni delala v zavarovalništvu, njen mož pa je zaposlen prav v AZN. Če pa bi ostalo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, katerega izvajalci so kar precej gledali pod prste dobaviteljem medicinske opreme, zdravil in drugega, bi verjetno Vzajemno še zdaj vodil odstopljeni Mariborčan Aleš Mikeln.
Spet drugi se bojijo, da se lastninjenje Vzajemne za številne male delničarje ne bo končalo najbolj srečno. Tisti, ki bodo prejeli denar, bodo na boljšem, menijo, kakor delničarji, ki bodo s trgovanjem z delnicami imeli le stroške in pičel izkupiček. Tudi Matija Šenk priznava, da bodo mnogi razočarani, kajti skoraj 10.000 upravičencev bo prejelo le do enega evra, kakšnih 110.000 pa manj kot 30 evrov. Vendar je vse to povezano s tem, koliko zavarovanj so imeli pri Vzajemni in kako dolgo, saj so bili nekateri njihovi zavarovanci vsega nekaj mesecev. Vsekakor si prvi mož Vzajemne ne želi, da bi njihovo statusno preoblikovanje in lastninjenje šlo po klavrni poti lastninjenja Nove KBM leta 2007, zato se bodo trudili, da bodo z uspešnim poslovanjem zadovoljili želje in apetite prihodnjih delničarjev. A ne gre spregledati, da bodo nekateri delničarji verjetno po borzni kotaciji, ki je predvidena za začetek leta 2026, sprva te delnice (pre)poceni prodajali, spet drugi jih bodo takrat kupovali, medtem ko naj bi končnega strateškega investitorja veljalo iskati v krogu (slovenskih) zavarovalnic, kot so Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Sava in Modra zavarovalnica, pomembna delničarka Vzajemne pa bo tudi Kapitalska družba, kamor bodo prenesene vse do okvirno začetka leta 2028 oziroma dve leti po začetku borzne kotacije neprevzete delnice.
