Današnji posvet ministrstva, na katerem predstavljajo stališča različne institucije in posamezniki s področja sodstva, je namenjen tudi bolj jasni razmejitvi pristojnosti policije, državnega tožilstva in sodišč. Želijo si tudi bolj učinkovite obravnave kompleksnih oblik kriminalitete ob doslednem zagotavljanju procesnih jamstev in varstva človekovih pravic, so zapisali na ministrstvu.
Minister Zupančič je v izjavi za medije danes dejal, da je ena od prioritet spreminjanja zakona uvedba tožilske preiskave, kar so že nakazali v predlogu zakona o Skoku. "Drugi sklop, ki je pomemben, pa so dokazi oziroma izločanje dokazov," je dejal.
Izpostavil je, da na področju kazenske zakonodaje potrebujejo premik zaradi kazenskih postopkov in zakona o Skoku, o katerem bo DZ sicer odločal v četrtek. Želi si, da bi predlog novele zakona o kazenskem postopku imeli na mizi v prvi polovici leta, to je pred začetkom uporabe zakona o Skoku. "Cilj je samo to, da uspemo skrajšati postopke v Sloveniji," je še ponovil.
Sodniki in tožilci sicer že dolgo opozarjajo, da je zakon o kazenskem postopku zastarel in ne omogoča odziva na sodobni kriminal. Menijo, da brez temeljite vsebinske prenove zakona ne bo mogoče pospešiti postopkov.
Po mnenju tožilstva bi bilo treba spremeniti predvsem pristojnosti policije in tožilstva v predkazenskem postopku, ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov ter izločitve dokazov in uskladitev z mednarodnimi standardi.
Predsednik državnotožilskega sveta Zvonko Fišer je danes v izjavi za medije izpostavil, da je treba zakon zaradi številnih pomanjkljivosti napisati na novo. Nujno je urediti vprašanje izločanje dokazov, pa tudi razmerje med policijo in tožilstvom v predkazenskem postopku, je naštel. "Zadeve padajo, težke zadeve, vračajo se dvakrat, kdo ve kolikokrat, na prvo stopnjo. To je velik problem kazenskega postopka," je ocenil.
Sodnik Tomaž Bromše je dejal, da gre predvsem za vprašanje, kako povečati uspešnost postopka v delu z udeleženci, od vabljenja do zagotavljanja navzočnosti, tudi z drugimi prisilnimi ukrepi, kar je po njegovi oceni verjetno največja rak rana.
Premisliti je tudi treba, ali potrebujemo sodno preiskavo, ter kako lahko zagotovimo sodnika garanta v preglednejši, modernejši ureditvi. Vprašal pa se je še, ali sistem sodnikov porotnikov še ustreza današnjim izzivom v vsakem kazenskem postopku. Na področju izločanja dokazov pa je Bromše poudaril, da mora biti model ustavno skladen.
Ministrstvo je na posvet med drugim povabilo vrhovno sodišče, vrhovno državno tožilstvo, specializirano državno tožilstvo, odvetniško zbornico, informacijskega pooblaščenca in ljubljansko pravno fakulteto.