Uradna kampanja pred naknadnim zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije se začne 6. novembra. Že v ponedeljek je o domnevno pozitivnih učinkih zakona spregovoril minister za finance. »Ljudje bodo podprli interventni zakon, da bodo imeli višje prihodke in da bodo razmere poslovanja gospodarstva boljše in bolj konkurenčne,« je prepričan Andrej Šircelj.
Zelo zelo pozitivni negativni učinki
Po njegovih besedah bo celoten učinek zakona »pozitiven, zelo zelo pozitiven,« tudi zato, ker spreminja način razmišljanja. »Tistim bolje plačanim daje priznanje, ker zagotavljajo dodano vrednost in prispevajo več k produktivnosti.«
Septembrska analiza fiskalnega sveta je pritrdila Boštjančičevi oceni: javnofinančni primanjkljaj bi se lahko samo v letu 2027 povečal za 1,2 milijarde evrov oziroma približno 1,5 odstotka napovedanega bruto domačega proizvoda (BDP). Največ bi k temu prispevali uvedba kapice na plačilo socialnih prispevkov za bruto dohodke nad 7500 evrov (265 milijonov evrov) in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev (257 milijonov evrov).
Pot do krpanja luknje zaradi socialne kapice je po ministrovem mnenju preprosta. »Ko bomo zaposlili 1560 novih zaposlenih, ki bodo imeli plačo 10.000 evrov bruto, bo razvojna kapica pokrita,« je dejal in predstavil izračune ministrstva, po katerih naj bi bili učinki zakona bistveno bolj vzdržni.
Po dinamični metodi izračunan negativni učinek naj bi znašal 647 milijonov evrov, zaradi česar naj bi proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu znašal 3,34 odstotka BDP. Da bi ga spravili pod triodstotno mejo, bi potrebovali okoli 350 milijonov evrov, je ocenil Šircelj. Trdil je, da so se s to oceno približali oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki naj bi prav tako opravil analizo učinkov interventnega zakona. Ta analiza ni javno dostopna. Zadnja objava IMF, povezana s Slovenijo, je iz aprila letos.
Rebalans proračuna bo neizogiben
Ministrstvo je opravilo tudi statično oceno, po kateri bi uveljavitev zakona povzročila izpad prihodkov v višini 848 milijonov evrov, je nadaljeval minister. »Za ta manko bo seveda treba sprejeti določene ukrepe,« je dodal. A tudi ta ocena je še daleč od 1,2 milijarde evrov, kolikor napoveduje fiskalni svet. Od kod tako velika razlika? »Verjetno so zajeli drugačne podatke in upoštevali drugačno dinamiko uveljavitve razvojnega zakona,« je razmišljal Šircelj. »Ne želim ocenjevati, katera ocena je boljša, katera slabša.«
Kaže spomniti, da bo uveljavitev interventnega zakona v javni zdravstveni blagajni in blagajni dolgotrajne oskrbe povzročila približno 250-milijonsko luknjo. V pokojninski blagajni bi znašala od 400 do 500 milijonov evrov ali celo več, je napovedal fiskalni svet. Šircelj je izpad v pokojninski blagajni ocenil na 369 milijonov evrov. »To ni malo denarja,« se strinja minister, zato se bodo morali v prihodnjem letu lotiti rebalansa proračuna.
Prepričan je, da bo zakon spodbudil investicije, »kar bo za sabo potegnilo tudi dobre plače«. »Najprej je treba ustaviti odhod podjetij z visoko dodano vrednostjo v druge države,« je dejal. Katera podjetja naj bi zapuščala Slovenijo, minister ni naštel.
V proračunih za leti 2027 in 2028 ministrstvo ni upoštevalo učinkov zakona. »Jasne so rešitve, kako bomo upoštevali fiskalna pravila, kako bomo zadržali kakovost javnih financ in pokazali pot iz birokratskega močvirja ter predimenzioniranih davkov,« vztraja Šircelj. Konkretno kakšne so te rešitve, pa ni povedal.
Vlada v svojih proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti napoveduje globoke finančne reze v izplačila plač v javnem sektorju in javne transferje. Kako jih bo izvedla, ni pojasnila. Učinki uveljavitve interventnega zakona v proračunskih projekcijah niso upoštevani. Fiskalni svet iz proračunskih dokumentov razbira, da začrtana proračuna poglabljata proračunski primanjkljaj. Projekcije napovedujejo 3,4-odstotni primanjkljaj v letu 2027, v letu 2028 pa bi se lahko približal štirim odstotkom BDP, je opozoril. V primeru prekoračitve zgornje meje maastrichtskih fiskalnih pravil Sloveniji grozi sprožitev postopka EU, v katerem bi Bruselj predpisal odpravo javnofinančnih odstopanj.
Trajno bo poslabšal stanje javnih financ
Četudi bi interventni zakon morda spodbudil gospodarsko rast, bi sočasno trajno poslabšal stanje javnih financ. Njeni povratni učinki niti v desetih letih in po najbolj optimističnem scenariju ne bi nadomestili poslabšanja, poudarja fiskalni svet, javni dolg bi zato v desetletju narasel za približno osem odstotkov BDP, so pokazale simulacije učinkov zakona na javne finance.
»Pozitivni učinki na gospodarsko aktivnost bi javnofinančni strošek zakona ublažili zgolj delno. Tudi v scenariju z najmanjšim ocenjenim dolgoročnim poslabšanjem salda bi bila primanjkljaj in javni dolg dolgoročno višja kot v scenariju brez uveljavitve predlaganih sprememb. Gospodarska rast lahko račun zmanjša, ne more pa ga plačati namesto nas,« je bil septembra jasen predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.