»Čakamo na objavo tarifnih postavk za leto 2025. Po mojih informacijah ni bila dovoljena objava, kar obžalujem, kajti gospodinjski odjemalec bo skupno za oskrbo plačal še nekoliko manj, približno 2,5 odstotka manj,« je v ponedeljek na parlamentarnem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor sporočila Duška Godina, direktorica agencije za energijo. Kdo ni dovolil predhodne objave in zakaj, ni razkrila. Nove tarife so bile v uradnem listu objavljene dan po seji.
Na agenciji so nam včeraj dodatno pojasnili, da so kar dva tedna čakali na objavo novih, malenkost nižjih tarif za leto 2025. »Pred 14 dnevi smo poslali tarifne postavke ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki mora podpisati objavo v uradnem listu. Gre za birokratsko določbo, ki doslej nikoli ni predstavljala problema. Tokrat smo na objavo prvič čakali tako dolgo, čeprav smo večkrat zaprosili za nujno objavo,« so sporočili.
Pri znižanju tarifnih postavk za leto 2025 torej ne gre, kot bi lahko kdo laično sklepal, za odziv agencije na politične pritiske in ponedeljkove sklepe pristojnega parlamentarnega odbora. Letno določanje tarif (višjih ali nižjih) je ustaljena praksa, učinek razlike nižjih tarif za omrežnino na položnicah v prihodnjem letu pa bo neznaten.
Odbor bi izenačeval letno in zimsko tarifo
Odbor je agencijo sicer pozval k več spremembam načina obračunavanja omrežnine, med drugim k prilagoditvi razmerij med letno in zimsko tarifo za gospodinjstva, da bi se zmanjšal »negativen učinek prehoda v zimsko obdobje«. Izračuni agencije sicer kažejo, da negativnih učinkov prenove obračuna omrežnine na gospodinjstva ob predpostavki, da svojih navad ne bodo bistveno spreminjala oziroma bodo, zlasti tisti s sončnimi elektrarnami, nekoliko prilagajala svoj odjem, na letni ravni sploh ni ali so majhni.
»Približno 98 odstotkov odjemalcev v Sloveniji bo na letni ravni plačevalo manj,« poudarja direktorica agencije. Povprečno gospodinjstvo bo po novem na letni ravni plačalo 12 evrov omrežnine manj oziroma, upoštevaje še nekoliko nižje tarife za leto 2025, 14 evrov manj, kot bi po stari metodologiji. Za približno 20 evrov bo nižji tudi strošek omrežnine povprečnega gospodinjstva s toplotno črpalko. Povprečno gospodinjstvo s toplotno črpalko in sončno elektrarno pa bo za omrežnino plačalo približno 12 evrov mesečno (oziroma 140 evrov letno) več, saj je glede na uporabo omrežja doslej plačevalo premalo. Odbor je bil sicer kritičen do nestimulativnih ukrepov za tiste, ki so se odločili za uporabo tehnologij zelenega prehoda.
Na agenciji odgovarjajo, da bodo metodologijo spreminjali le, če bodo ugotovili, da je to potrebno na podlagi spremljanja učinkov, ali če bodo ugotovili morebitne (spregledane) napake.
Na slabšem le gospodinjstva s sončno elektrarno
Iz podatkov agencije za energijo je še razvidno, da bo povprečno gospodinjstvo na letni ravni letos plačalo 1,9 odstotka manj, prihodnje leto pa bo njegov skupni strošek oskrbe z električno energijo 2,5 odstotka nižji. Agenciji je javno v bran stopil tudi Aleksander Mervar, direktor Elesa. »Nova metodologija koristi 92 odstotkom gospodinjstev,« navaja Mervar. V skupini osmih odstotkov so gospodinjstva v režimu neto meritev s sončno elektrarno. Ta bodo v bodoče plačevala višjo omrežnino.
Korist od nove metodologije imajo tudi mali poslovni odjemalci, ki bodo v povprečju plačevali tretjino manj. Poslovni odjemalci na srednjenapetostnem omrežju naj bi plačevali od 24 do 29 odstotkov več, manjši odjemalci na visokonapetostnem omrežju 224 odstotkov več, največji odjemalci z veliko priključno močjo na prenosnem omrežju pa 197 odstotkov več.
Povedano drugače: ne drži trditev predsednika vlade Roberta Goloba, da bo novi omrežninski sistem obremenil gospodinjstva, prav nasprotno, na letni ravni jih bo finančno razbremenil. Omrežninski akt je bistveno manj ugoden za gospodarske porabnike električne energije. Ti bodo plačevali več. Trditev, da bodo s tem izgubili svojo mednarodno konkurenčno prednost, pa je po prepričanju Mervarja zavajajoča. Po lanskih podatkih Eurostata so namreč slovenski negospodinjski odjemalci z letno porabo med 20 in 69,9 GWh plačevali tretjo najnižjo omrežnino v EU, njihov strošek je dosegal 52 odstotkov povprečja EU. Tudi po novi metodologiji strošek dosega zgolj 69 odstotkov evropskega poprečja.
Mervar: Tarife bomo morali podvojiti
Največji porabniki električne energije v Sloveniji pa so imeli po podatkih Eurostata lani celo daleč najnižji strošek omrežnine med državami članicami EU, dosegal je zgolj 56 odstotkov evropskega povprečja. Poleg tega je Mervar vzel pod drobnogled še največjo porabnico električne energije v Sloveniji, ki je lani plačevala zgolj 2,2 evra za megavatno uro, kar je 26,5 odstotka povprečne omrežnine v Sloveniji.
Temu največjemu industrijskemu porabniku električne energije se bo skupni strošek omrežnine povečal za približno 200 odstotkov, kar pa ga bo stalo le 0,3 odstotka ustvarjenih prihodkov. »Po novi metodologiji bi ta družba plačevala 6,47 evra na megavatno uro. To je samo 78 odstotkov slovenskega povprečja in 44 odstotkov evropskega v lanskem letu, kar je bistvena prednost pred konkurenco iz EU, brez upoštevanja morebitne posredne državne pomoči,« pravi Mervar, ki je na ponedeljkovi seji odbora opozoril, da se bo morala slovenska omrežnina do leta 2030 podražiti za vsaj 100 odstotkov, če bomo hoteli izpeljati zeleni prehod.
Letni strošek bo, kot že rečeno, manjši tudi za gospodinjske odjemalce s toplotno črpalko. Gospodinjstva s sončno elektrarno, ki je priključena v omrežje, bodo plačevali več. Ta skupina odjemalcev pozimi enako obremenjuje omrežje kot vsi tisti, ki elektrarne nimajo. Zato je prav, da se bremena pravično porazdelijo, akt zagovarja direktorica agencije.
Godina: Revnejši plačujejo namesto bogatejših
Duška Godina je kritizirala tudi uvedbo sheme neto merjenj, saj je gospodinjstvom sporočala, da lahko z električno energijo delajo, kar hočejo, prav tako lahko omrežje neomejeno obremenjujejo. Zaradi priključenih sončnih elektrarn v sistemu neto meritev znaša letni izpad omrežnine približno 25 milijonov evrov.
Po njenih besedah z omrežninskim aktom odpravljajo obstoječo nepravičnost sistema. Danes namreč socialno šibkejša gospodinjstva plačujejo strošek omrežja namesto tistih, ki imajo denar za nakup sončne elektrarne in nato v omrežje priključijo intenzivne porabnike električne energije, denimo savno, ogrevani bazen, električni avtomobil ...
Industrijski odjemalci bodo v skladu z novim omrežninskim aktom v bodoče plačevali nekoliko več. »Vendar ne prelagamo bremen na industrijo, ta bo plačevala toliko, kot mora plačati zaradi stroškov, ki jih povzroča omrežju,« je poudarila direktorica agencije in se sklicevala na podatke Eurostata, iz katerih izhaja, da bo slovenska industrija pod novim aktom plačevala sedmo najcenejšo omrežnino v EU, ki je daleč pod povprečjem EU in bistveno nižja kot v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem, ki ima sploh najdražjo omrežnino.
Argumenti Godine in Mervarja večine v odboru za infrastrukturo niso prepričali. Odbor je agenciji izrekel nezaupnico, s tem ko je ministrstvu za okolje, podnebje in energijo predlagal preučitev njene vloge in pristojnosti.
