Na okrogli mizi Nevidne, neslišane: kdo skrbi za ženske, ki skrbijo za podeželje? na sejmu Agra so sodelujoče opozorile na še vedno podcenjeno in pogosto nevidno delo žensk na podeželju ter njihovo socialno in finančno varnost. Kot eno od možnosti za večjo finančno samostojnost so izpostavile dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Strokovnjakinja za razvoj podeželja Alina Cunk Perklič je kot eno ključnih vprašanj izpostavila, kako nevidno delo žensk, ki skrbijo za otroke, starejše, družino in gospodinjstvo, ustrezno ovrednotiti. Po njenem bi bilo treba čim prej zbrati podatke, ki bi pokazali dejansko vrednost dela žensk, ki ni plačano in zato pogosto tudi ni dovolj cenjeno.
Lasten dohodek je temelj neodvisnosti
Na pomen finančne pismenosti in neodvisnosti žensk je opozorila Lenka Puh iz Zavoda Jazon in skupine Etri. Na podeželju so še vedno ženske, ki nimajo lastnega transakcijskega računa ali lastnih sredstev, nekatere pa tudi niso socialno zavarovane oziroma ne plačujejo prispevkov, je izpostavila Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine. To se odraža tudi v njihovi socialni varnosti in položaju v starosti, je opozorila.
Po njenem mnenju je treba ovrednotiti tudi delo, ki ni neposredno plačano, saj pomembno prispeva k delovanju družine in širše družbe. Kot eno od možnosti za večjo samostojnost žensk je Letina izpostavila dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pri katerih lahko ženska ustvari lasten dohodek.
Izpostavila je tudi pomen lastnega dohodka in socialne varnosti žensk. Opozorila je, da je delež mladih kmetic, ki imajo lasten bančni račun oziroma sredstva, še vedno prenizek. Po njenem je finančna samostojnost eden od temeljev enakopravnosti.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi prenosu znanja med generacijami. Kot primer dobre prakse so omenile mentorski projekt, v katerem so povezali mlajše in starejše predstavnice in predstavnike podeželja ter omogočili prenos znanja in izkušenj. Zaradi hitrega načina življenja se namreč izgublja veliko znanja preteklih generacij, zato je pomembno, da se ga načrtno prenaša naprej.
Vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Andrejka Krt je opozorila, da se o enakopravnosti žensk na podeželju govori že več kot dve desetletji, vendar se pri številnih vprašanjih še vedno naredi premalo. Ženske na podeželju pogosto opravljajo več različnih nalog, njihov prispevek pa po njenem ni ustrezno priznan.
Tudi Krt je kot eno od možnosti za večjo samostojnost žensk izpostavila dopolnilne dejavnosti. Te je mogoče povezati tudi z ročnimi deli in rokodelstvom, ki imajo na podeželju tradicijo, vendar bi jih bilo mogoče bolje razviti tudi kot vir dohodka. Pri tem se ji zdi pomembno, da ženske ohranijo lasten dohodek in s tem tudi večjo finančno samostojnost.
Podeželje ni več sestavljeno zgolj iz kmetov in kmetic
Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je opozorila, da je treba ločiti med pojmoma podeželja in kmetij, saj se podeželje spreminja in ni več sestavljeno zgolj iz kmetov in kmetic. Hkrati je poudarila pomen kmetijstva za ohranjanje podeželja, krajine in pridelavo hrane.
Opozorila je na staranje generacije nosilcev kmetij in upadanje števila mladih prevzemnikov. Po njenem je treba ustvariti pogoje, da bodo mladi lahko nadaljevali delo na kmetijah, saj brez družinskih kmetij podeželje ne bo imelo prihodnosti.
Ule je izpostavila tudi odnos odločevalcev do žensk na podeželju in njihove organiziranosti. Po njenih besedah so si ženske skozi desetletja izborile pomemben položaj, vendar se v zadnjih letih čuti manj posluha za njihova prizadevanja.
Sodelujoče so se zavzele za boljše medresorsko sodelovanje in oblikovanje konkretnih ciljev, pri katerih bi lahko že prihodnja Agra pokazala, kaj se je na področju položaja žensk na podeželju spremenilo. Med možnimi koraki so izpostavile predvsem zbiranje podatkov o nevidnem delu žensk, izboljšanje njihove socialne in finančne varnosti, krepitev dopolnilnih dejavnosti ter večjo vključenost žensk v oblikovanje politik.
Kot pomembno vprašanje prihodnosti so izpostavile tudi demografski vidik. Če na podeželju ni ljudi, ni mogoče govoriti o njegovem razvoju, zato je treba ustvarjati pogoje za življenje mladih družin in nadaljevanje kmetovanja. Pri tem pa mora biti delo žensk, ki pomembno prispevajo k življenju in razvoju podeželja, bolj vidno, priznano in ovrednoteno, so še menile.