Škoda po letošnjih neurjih s točo, ki so kmetijske pridelke uničevala med 12. majem in 23 julijem 2026, je ocenjena na 58 milijonov evrov. Vlada je končno oceno škode po toči že potrdila, ministrstvo za kmetijstvo pa ima tri mesece časa, da pripravi program odprave njenih posledic, ki je podlaga za izplačilo državne pomoči. Sestaviti ga bo moralo tudi zaradi škode po suši, katere ocene vlada še ni potrdila. Za njeno pripravo je zadolžena uprava za zaščito in reševanje.
Naši viri pravijo, da se je državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah že seznanila tudi s končno oceno škode po suši, ki naj bi znašala okoli 233,4 milijona evrov. To je nekaj manj kot leta 2022, ko je bila skupna škoda po suši (upoštevaje tudi krmo) ocenjena na 238,3 milijona evrov.
Iste občine najhuje prizadete po toči in suši
Leta 2022 je Golobova vlada škodo po suši na krmi ocenila ločeno (na slabih 90 milijonov evrov), da je lahko živinorejcem državno pomoč (po načelu de minimis, ne po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč) v znesku blizu 4,4 milijona evrov (to je pet odstotkov ocenjene škode) izplačala prej – konec decembra 2022. To namerava storiti tudi aktualna vlada, vendar še išče pravne podlage za čimprejšnje izplačilo pomoči živinorejcem, da ne bi zaradi pomanjkanja krme izpraznili svojih hlevov.
Pred štirimi leti so škodo po suši prijavili oškodovanci iz 211 občin (izjema je bila le Osilnica), tokrat pa iz vseh 212. V osemnajstih občinah je prijavljena škoda (prijave na posebnih obrazcih oddajo kmetje sami), ki so jo morale občinske komisije do 9. oktobra vnesti v spletno aplikacijo Ajda, ocenjena na tri milijone evrov ali več. Daleč najvišja je v občinah Krško (9,3 milijona), Brežice (8,9 milijona), Žalec (7,5 milijona), Kidričevo (5,2 milijona), Slovenska Bistrica (4,8 milijona), Murska Sobota in Ormož (po 4,6 milijona), Moravske Toplice in Braslovče (po 4,5 milijona)... Občine Brežice, Krško, Kidričevo, Ormož, Braslovče, Žalec.. so na vrhu seznama tudi po ocenjeni škodi po letošnji toči, na vrhu seznama pa so bile tudi po ocenjeni škodi po suši leta 2022.
Škoda na istih pridelkih tudi krepko več kot 100-odstotna?
Letošnja suša se je daleč najbolj znesla nad koruzo. Povprečna poškodovanost koruze v zrnju je 66-odstotna, koruzne silaže 61-odstotna, skupna škoda na koruzi pa je ocenjena na slabih 63 milijonov evrov. Škoda na trajnem travinju je ovrednotena na okoli 36 milijonov evrov, povprečna poškodovanost pa na 53 do 62 odstotkov. Škoda na jabolkih prve kakovosti je ocenjena na 26 milijonov, na grozdju na 19 milijonov, na hmelju na dobrih 11 milijonov, na poznem krompirju na slabih 11 milijonov evrov...
Koruza, grozdje, hmelj jabolka prve kakovosti so bili med najbolj prizadetimi kulturami že zaradi toče, med 28. julijem in 9. septembrom pa sta jih prizadela še suša in huda vročina. Naši viri so nas že pred časom opozorili, da so nekateri kmetje na istem pridelku in na isti parceli škodo najprej prijavili po toči in nato še po suši, zato naj bi bila pri marsikom skupna škoda na istem pridelku tudi krepko več kot stoodstotna. Po naših informacijah naj bi na to opozoril tudi predstavnik ministrstva za finance kot član državne komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah, zato s končno oceno škode po letošnji suši naj ne bi soglašal.
Napihovanje škode ni novost
Iz tega izhaja, do bodo ocenjeno škodo po letošnji suši v nadaljevanju nemara še oklestili. Tako je bilo tudi ob suši leta 2022. Državna ocenjevalna komisija je škodo sprva ovrednotila na nekaj manj kot 162 milijonov evrov, kasneje pa jo je znižala na 148,5 milijona evrov. Inšpektorji so namreč razkrinkali vinogradnike, ki so prijavili bistveno večjo škodo, kot so jo v resnici utrpeli, zato so jih izločili s seznama upravičencev do državne pomoči, hmeljarjem pa so prvotno oceno škode znižali za petnajst odstotkov.
Napihovanje škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu ni novost. Omogoča jo povsem zgrešeni sistem ocenjevanja, po katerem občinske komisije brez preverjanja na terenu v sistem Ajda vnesejo podatke o škodi, ki jim jih kmetje sami prijavijo. Miran Klinc, predsednik občinske komisije v Ormožu, je v intervjuju za Dnevnikov Objektiv z dne 28. avgust 2026 izpostavil potrebo po spremembi načina ocenjevanja škode po naravnih nesrečah v kmetijstvu. »Po katastrskih občinah maksimalne ocene za določene kmetijske kulture izdelajo kmetijski svetovalci. Njihova maksimalna ocena drži, a kaj ko kmetje občinskim komisijam prijavijo praviloma maksimalne ocene škodnih dogodkov. Občinske komisije te podatke brez preverjanja na terenu vnašajo v sistem Ajda. Vprašajmo se, ali so škode v kmetijstvu ocenjene realno? Sam menim, da niso. Smo res tako bogati, da si lahko privoščimo skoraj vsakoletno izplačevanje državnih pomoči? Poleg tega ob takšnem pristopu na trgu nimamo pridelka in ga tudi jutri ne bomo imeli,« je bil kritičen Klinc.
Župani pozvali k spremembam
Spomnimo, pred dobrim mesecem so pristojne k sistemski prenovi ocenjevanja škode na kmetijskih pridelkih pozvali tudi župani dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin. »Sedanji sistem je v pomembnem delu odvisen od individualne ocene oškodovanca. Pri samooceni je razumljivo prisoten interes, da je škoda ocenjena čim višje, medtem ko fizična kontrola vsake parcele zaradi obsega prizadetih območij ni izvedljiva. Ob omejenem obsegu razpoložljivih sredstev lahko takšna odstopanja povzročijo tudi vsebinsko nepravične rezultate: če razpoložljiva sredstva razdeljujemo glede na skupni obseg potrjenih ocen, precenjene prijave povečujejo skupno prijavljeno škodo in zmanjšujejo relativni delež sredstev, ki jih prejmejo gospodarstva z dejansko zelo visoko ali celo 100-odstotno škodo,« so med drugim zapisali župani.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob nedavni obravnavi interventnega zakona o pomoči kmetom zaradi letošnje suše, ki ga je vložila opozicijska Svoboda, koalicijska večina pa zavrnila, dejal, da skupaj z upravo za zaščito in reševanje trasirajo pot za pohitritev izplačila pomoči po ujmah. Povedal je tudi, da letošnje ocenjevanje škode še poteka prek uveljavljenega sistema Ajda, ker ga čez noč ni mogoče spremeniti. »Naša vizija je, da se kmetijski sektor umakne iz Ajde, saj smo ugotovili, da je tam cokla. Stvari potekajo predolgo in še zelo, zelo, zelo velika možnost napak je,« je dejal minister.