Pravna mreža za varstvo demokracije je podprla pobudo norveškega državljana Christiana Moeja za oceno ustavnosti 1. in 3. člena novele zakona o lokalnih volitvah, ki se nanašata na ukinitev volilne pravice na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji in prijavljenim stalnim prebivališčem.
Izpodbijana člena po oceni pravne mreže kršita načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico. Ustavnemu sodišču zato predlagajo ponovno odločanje o začasnem zadržanju izvajanja zakona in absolutno prednostno obravnavo zadeve.
Moe je ob današnji predstavitvi pobude na Trgu republike povedal, da ima že 18 let dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Ljubljani, zato je do novele zakona imel aktivno volilno pravico na lokalni ravni, ki jo je tudi redno izvrševal.
"Čeprav sem norveški državljan, se v demokratični, pravni in socialni Sloveniji dobro počutim. Prav zato me skrbi, da je zdaj na kocki nekaj, kar sem doslej razumel kot samoumevno, namreč zaupanje v to, da država spoštuje pravice ljudi in da se te pravice ne morejo kar čez noč arbitrarno odvzeti," je dejal.
Poudaril je, da je volilno pravico izgubil "brez obrazložitve, po skrajšanem postopku in v volilnem letu, nekaj mesecev pred volitvami".
"Če je mogoče tujcem tako hitro in arbitrarno odvzeti osnovno politično pravico, ki jo imamo skoraj četrt stoletja, potem se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za pravice drugih in kdo bodo naslednji. Pobuda je vložena in zdaj upam in pričakujem, da nam bo ustavno sodišče vrnilo zaupanje v pravno državo," je dodal.
Čeprav je ustavno sodišče v povezani zadevi že zavrnilo predlog skupine opozicijskih poslancev DZ za začasno zadržanje izvajanja zakona, v pravni mreži predlagajo ponovno odločanje, pri čemer izpostavljajo tehtanje posledic za neposredno prizadete posameznike.
"Zakonodajalec je kljub resnosti in teži posega v temeljna volilna pravila, ki določajo krog upravičencev do volilne pravice, določil, da se relevantne spremembe uporabljajo že na naslednjih lokalnih volitvah. To je glede na njihovo bližino posebej problematično tudi z vidika pravne države, zlasti načela varstva zaupanja v pravo," je poudarila Kaja Gajšek iz pravne mreže.
Dodala je, da so se za novo pobudo odločili tudi zato, ker s tem lahko zagotovijo boljšo presojo vseh okoliščin in posledic za posameznika, kot je Moe, medtem ko je bila pobuda poslancev bolj abstraktna.
Pravni svetovalec Peter Podržaj je povedal, da ustavnemu sodišču predlagajo, naj o začasnem zadržanju znova odloči najkasneje do 30. oktobra, ko mora ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo sestaviti volilni imenik.
"Ni dopustno, da zakonodajalec pet minut pred dvanajsto spreminja volilno zakonodajo in s tem de facto onemogoča kakršno koli ustavno sodno varstvo. Zato ponovno poudarjamo, zakon je treba začasno zadržati in zadržati ga je treba čim prej," je dodal.
Četudi do začasnega zadržanja ali vsebinske odločitve v zadevi pred novembrskimi lokalnimi volitvami zaradi bližine volitev ne bi prišlo, v pravni mreži ocenjujejo, da lahko pobuda pomembno prispeva k vsebinski presoji tega zahtevnega ustavnopravnega vprašanja.