Obrat v zunanji politiki: Ko se vrne vlada Janeza Janše, se vrne tudi Izrael
Nova Janševa vlada je že v prvih urah svojega mandata močno zavihala rokave. Poleg številnih kadrovskih sprememb so že napovedali odprtje izraelskega veleposlaništva v Ljubljani in umaknili palestinsko zastavo z vladne palače. Ti potezi sta že prvi dan nove vlade nakazali jasen obrat slovenske politike do Izraela, ob tem pa odprli tudi vprašanje nedoslednosti prejšnje oblasti.
»Ko se prijatelji Izraela vrnejo na oblast, se vrne tudi Izrael,« je ob potrditvi nove slovenske vlade, v četrtek, sporočil izraelski zunanji minister Gideon Sar. Izrael bo prvič odprl veleposlaništvo v Ljubljani, odločitev pa je Sar predstavil kot začetek novega poglavja v odnosih med državama. Po njegovih besedah se po »letih sovražnosti« prejšnje vlade odpira priložnost za obnovitev, okrepitev in poglobitev partnerstva med Slovenijo in Izraelom.
Na izjavo se je kmalu odzval tudi novi predsednik vlade Janez Janša. »Dobrodošli v Ljubljani. Veselim se nove dobe v odnosih med Slovenijo in Izraelom,« je zapisal na omrežju X. Diplomatska napoved pa ni ostala osamljena. Skoraj sočasno je s pročelja vladne palače izginila palestinska zastava, ki jo je prejšnja vlada simbolno izobesila konec maja 2024, ko je sprejela sklep, da državnemu zboru predlaga priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države. Slovenija je Palestino pozneje tudi priznala.
Le nekaj trenutkov po potrditvi četrte Janševe vlade je s pročelja vladne palače izginila palestinska zastava, ki jo je prejšnja vlada simbolno izobesila konec maja 2024.Foto: Luka Cjuha
Prav tako po potrditvi Janševe vlade palestinska zastava na vladni stavbi ne plapola več. Na pročelju so ostale slovenska, evropska in ukrajinska zastava. Poteza je imela izrazit simbolni naboj, saj se je zgodila prav na drugo obletnico slovenskega priznanja Palestine.
Nekdanji premier Robert Golob je umik zastave označil za prvo dejanje nove vlade, ki po njegovem pove več kot tisoč besed. Zastava, je zapisal, ni plapolala le za Palestince, temveč za pravičnost, dostojanstvo, sočutje, človečnost in mir. Po njegovi oceni je bila prejšnja vlada pri obsodbah trpljenja Ukrajincev in Palestincev načelna, nova oblast pa da je Slovenijo postavila na »sramotno stran zgodovine«.
Toda razprava o slovenski politiki do Gaze in Izraela se ni začela šele z Janševo vrnitvijo na oblast. Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je na četrtkovi javni tribuni opozoril tudi na nedoslednost prejšnje vlade.
Milan Kučan, nekdanji predsednik
Pri tako pomembnih vprašanjih, ki zadevajo načelnost, se ne gre igrati. Če si naredil prvi korak, imej dovolj poguma, da narediš tudi zadnjega.
»Da gre v Gazi za genocid, je rekla predsednica te države. Za njo so to oceno ponovili predsednik vlade, ministrica za zunanje zadeve, tej oceni je naklonjen velik del javnosti. Zakaj je prišlo do preobrata in zakaj so nasprotniki tega stališča potem dobili argument proti temu, kar je počela prejšnja vlada? To je nekaj, česar ne znam povezati z logiko politične odgovornosti. Pri tako pomembnih vprašanjih, ki zadevajo načelnost, se ne gre igrati. Če si naredil prvi korak, imej dovolj poguma, da narediš tudi zadnjega. Toda zadnji dan, ko je bilo to mogoče, je na glasovanju o pridružitvi tožbi proti Izraelu na Meddržavnem sodišču ta stvar na vladi padla. A to ni bila edina stvar. Držim se načela vse dobro o mrtvih in se mi zdi zato odveč govoriti o prejšnji vladi, a mislim, da je bilo iz rok izpuščeno marsikaj, kar bi lahko oblikovalo še bolj svetel obraz Slovenije, ko gre za spoštovanje načel tako ko gre za odnose v svetu kot za odnose do državljana in do posameznih civilnodružbenih gibanj,« je dejal Kučan.
Nova slovenska zunanja politika do Izraela se je začela risati tudi skozi prve poteze novega zunanjega ministra Toneta Kajzerja. Ta se je po potrditvi vlade po telefonu pogovarjal z izraelskim kolegom Sarom, ki mu je čestital ob imenovanju.
Govorila sta o odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani, pa tudi o krepitvi dvostranskega dialoga ter znanstveno-tehnološkega in gospodarskega sodelovanja. Kajzer je po pogovoru zapisal, da ga veseli skorajšnje odprtje izraelske ambasade, Sar pa ga je povabil na obisk v Jeruzalem.
V pogovoru se je odprlo tudi vprašanje izraelske letalske družbe Israir, katere letalu ta teden ob koncu mandata prejšnje vlade naj ne bi bilo dovoljeno pristati v Sloveniji. Sar je dogodek označil za resen incident, ob tem pa zapisal, da mu je slovenski minister jasno povedal, da se takšna situacija ne bo ponovila. Novi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je na omrežju X sporočil, da je izraelski družbi Israir že izdal dovoljenje za lete med Tel Avivom in Ljubljano.
Se je pa Gibanje za pravice Palestincev že pred dnevi odzvalo na vprašanje letov Israira in zahtevalo, da Slovenija prekliče dovoljenje družbi za lete med Izraelom in Slovenijo. Opozorili so, da takšne povezave utrjujejo gospodarske vezi z državo, ki jo obtožujejo genocida, apartheida in okupacije.
Black Cube in glasovanje
Napoved odprtja izraelskega veleposlaništva v Ljubljani ni padla v politični vakum. Slovenijo je že pred volitvami pretresala afera Black Cube, v kateri so se pojavili očitki o vpletanju izraelskega zasebnega obveščevalnega podjetja v slovensko predvolilno dogajanje. Sova je po takratnih navedbah sekretariata sveta za nacionalno varnost ugotavljala, da so bili predstavniki Black Cube v Sloveniji večkrat, 11. decembra lani pa naj bi se zadržali tudi na Trstenjakovi ulici, kjer je sedež SDS. Janez Janša je pozneje priznal, da je bil eden od vodilnih predstavnikov Black Cube Giora Eiland »pri nas«, ni pa se spomnil, na kateri datum.
Drugi pomemben kontekst je marčevsko odločanje vlade o tem, ali naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Predlog zunanjega ministrstva, ki ga je podpirala ministrica Tanja Fajon, na vladi ni dobil zadostne podpore. Vlada uradno ni razkrila, kako so glasovali posamezni člani. Po poznejšem poročanju portala info360.si pa naj bi za pridružitev tožbi glasovali Tanja Fajon, Alenka Bratušek, Luka Mesec, Matjaž Han in Andreja Kokalj. Proti naj bi glasovali Klemen Boštjančič, Matej Arčon, Igor Papič, Vinko Logaj, Borut Sajovic, Ksenija Klampfer in Branko Zlobko. Robert Golob naj bi podporo predlogu izrazil, nato pa ni glasoval; Asta Vrečko naj bi pred glasovanjem zapustila sejo, Simona Maljevca pa po navedbah portala na seji ni bilo.
Ravnanje Izraela vpliva na domače razprave v evropskih državah
Ravnanje Izraela v Gazi, na Zahodnem bregu in v Libanonu neizogibno vpliva na domače razprave v evropskih državah in na ravnanje politikov. Francija v zadnjem času kritizira Izrael zaradi vojaškega posredovanja v Libanonu in je ta teden sklicala nujno sejo varnostnega sveta zaradi izraelske zasedbe strateškega gradu Beaufort. Francija od začetka vojne v Gazi prepoveduje izvoz vojaške opreme za napade na ozemljih Palestine, ki jo je lani priznala kot državo.
Italija je tradicionalno blizu Izraelu, zato je precej odmevalo, ko je vlada Giorgie Meloni spomladi zamrznila obrambni sporazum zaradi napadov v Libanonu. V Italiji analitiki opažajo odmik vlade od Izraela, ki je vzporeden z odmikom Melonijeve od ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na italijanskem škornju je podobno kot v Franciji tudi zelo odmevalo letošnje sporno ravnanje izraelskih oblasti s humanitarno flotiljo, v kateri so bili tudi italijanski državljani.
Nemčija tradicionalno velja za zaveznico Izraela zaradi zgodovine oziroma krivde holokavsta. Podporo Izraelu je nemška vlada celo navedla med dejavniki, ki so jo verjetno stali sedež v varnostnem svetu, za katerega je ta teden neuspešno kandidirala. Vlada v Berlinu je zaradi podpore Izraelu ali izostanka kritike njegovega ravnanja redno tarča humanitarnih organizacij. Se je pa Nemčija pred dvema tednoma pridružila izjavi EU, vseh njenih največjih članic, Združenega kraljestva ter še štirih držav, v kateri so kritizirali ravnanje Izraela na Zahodnem bregu, gradnjo novih naselbin, kar so označili za nezakonito, ter nasilje naseljencev nad Palestinci.
Španija je v EU eden najglasnejših kritikov ravnanja Izraela. Premier Pedro Sanchez je napad na Iran takoj označil za kršitev mednarodnega prava ter poklical domov španskega veleposlanika v Izraelu. Zavzel se je tudi za razveljavitev pridružitvenega sporazuma Izraela k EU. Španija je letos bojkotirala Evrovizijo zaradi udeležbe Izraela, Palestino pa je priznala predlani.
Združeno kraljestvo oziroma premier Keir Starmer je nekdaj veljal za politika zelo blizu Izraelu, ravnanje slednjega v Gazi in Libanonu pa je to do neke mere spremenilo. Starmer je javno večkrat kritiziral ravnanje Tel Aviva, lani je Združeno kraljestvo priznalo Palestino, uvedli so sankcije proti nekaterim članom izraelske politike. ba
