S predlagano novelo zakona o prevozih v cestnem prometu bi se razširilo krog upravičencev do brezplačnega prevoza v medkrajevnem linijskem prevozu potnikov v notranjem cestnem in železniškem prometu tudi na dijake in študente. S tem izenačujejo pravice dijakov, študentov in upokojencev pri koriščenju javnega potniškega prometa, je v imenu predlagateljev na seji odbora pojasnil poslanec Svobode Vinko Logaj.
Upravičenost do brezplačnega prevoza bi se ugotavljalo na podlagi statusa dijaka oz. študenta iz uradnih evidenc.
Navedeni ukrep bi za državni proračun po oceni predlagateljev pomenil približno en odstotek zneska, ki je trenutno zagotovljen za financiranje javnega potniškega prometa oz. tri milijone evrov.
Na vladi so nasprotovali predlagani noveli. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaža Žagarja namreč predlagana zakonodajna rešitev ne vsebuje ustrezne presoje finančnih in prometnih posledic. Kot je pojasnil, prihodki od prodaje subvencioniranih vozovnic dijakom in študentom trenutno predstavljajo približno 22 milijonov evrov letno. "Če bi bile vozovnice brezplačne, bi ti prihodki povsem izpadli," je opozoril.
Državni sekretar je obenem izpostavil, da bi se z uvedbo brezplačnih vozovnic za dijake in študente povečal pritisk na zmogljivost javnega potniškega prometa ter posledično otežilo zagotavljanje kakovostnih storitev.
Kot je dejal Logaj, je bila njihova ocena stroškov opravljena na podlagi podatkov Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Poslanka Svobode Alenka Bratušek je ob tem poudarila, da poslovni načrt DUJPP za leto 2026 še ni bil objavljen, iz podatkov za leto 2025 pa izhaja, da je bilo plačil upravičencev subvencioniranih vozovnic, kar so dijaki in študentje, skupaj za dobrih 2,9 milijona evrov.
Javni prevoz mora biti skupen cilj
Bratušek je obenem izrazila presenečenje nad mnenjem vlade glede predloga novele, iz katerega po njenih besedah izhaja, da se povečanje števila uporabnikov javnega prometa smatra kot problem. "To, da si želimo povečati število uporabnikov javnega prevoza, bi moral biti naš skupen cilj," je dejala.
Predlog novele so medtem podprli v Levici. Kot je dejal poslanec Vladimir Šega, jo vidijo kot korak k temu, da se bodoče generacije prepriča k pogostejši uporabi javnega potniškega prometa.
Nasprotovanje predlagani noveli so na drugi izrazili v največji koalicijski stranki SDS. "Predlog je popolnoma neprimeren, populističen in ničesar ne rešuje," je bil kritičen poslanec Zvonko Černač. S tem se je strinjal tudi poslanec Jožef Jelen, po mnenju katerega predlog ne rešuje dejanskega problema, to je dostopnosti javnega potniškega prometa, predvsem na podeželju.
Da je treba izboljšati dostopnost javnega potniškega prometa v državi, so se v razpravi sicer strinjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci.
Tudi v opozicijski Resnici niso podprli predloga novele, saj, kot je dejal poslanec Aleksander Štorek, ta ne vsebuje dovolj zanesljive ocene stroškov.
Predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu je na glasovanju podprlo pet članov odbora, devet jih je bilo proti. Odbor je obenem zavrnil vsa dopolnila Svobode, s katerimi bi se naslovilo nekatere pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.
