Člani resornega parlamentarnega odbora za zdravje bodo danes popoldne obravnavali predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni (ZJSNZRB). Ta predvideva, da bi tovrstno zdravljenje financirali z nerazporejenimi sredstvi odstotka dohodnine, ki so bila doslej glavni vir financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij. Tako predlog predvideva tudi črtanje določbe zakona o nevladnih organizacijah, ki govori o financiranju sklada za razvoj nevladnih organizacij (NVO) iz istih sredstev, in določbo, da ministrstvo izbere prejemnike sredstev sklada NVO najmanj enkrat na leto.
Predlog zakona, ki ga je vlada poslala v DZ po nujnem postopku, bodo poslanci obravnavali na izredni seji v sredo.
Strah pred izgubo sredstev
Predlog je naletel na negativen odziv številnih nevladnih organizacij. Med drugim so v Zvezi tabornikov Slovenije, Gasilski zvezi Slovenije, Rdečem križu Slovenije, Slovenski karitas in Kinološki zvezi pred današnjo sejo odbora DZ na poslance naslovili odprto pismo, s katerim jih pozivajo, naj sredstva za zdravljenje redkih bolezni zagotovijo iz samostojnega vira, brez posegov v sklad za razvoj nevladnih organizacij. Kot opozarjajo, bi predlog skladu odvzel njegov edini stalni vir financiranja, v sklad za napredno zdravljenje redkih bolezni prenaša tudi sredstva, že doslej zbrana v skladu za razvoj NVO.
Kot navajajo, se iz sklada za razvoj NVO trenutno financirajo projekti, za katere so sklenjene pogodbe z več kot 300 organizacijami, ob tem pa nekatere od teh pogodb veljajo do leta 2028. "Če za njihovo izvajanje ne bo zagotovljenih sredstev, so ogrožene dejavnosti ter podpora in zaposlitve, na katerih temeljijo," so opozorili.
Podobne skrbi so izpostavili v Zvezi nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti, ki pod svojim okriljem združuje 16 organizacij na področjih preprečevanja in zmanjševanja škode zaradi uporabe drog, zdravljenja, rehabilitacije in socialnega vključevanja. V dopisu, ki so ga naslovili na poslance in druge pristojne odločevalce, pa opozarjajo, da morebitna prekinitev financiranja v zvezi in njenih članicah ne bi ogrozila le delovnih mest in izvajanja aktivnosti, ampak bi jih občutili tudi uporabniki, lokalne skupnosti in družba. "Kadar ljudje ne dobijo pravočasne in dostopne podpore, se stiske pogosteje stopnjujejo in selijo v javni prostor ter povečujejo potrebo po intervencijah zdravstvenih, socialnih, komunalnih in drugih javnih služb," so izpostavili.
Izpad nacionalnega sofinanciranja pa lahko ogrozi tudi izvajanje že odobrenih evropskih projektov in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, kar bi lahko imelo za posledico nujnost vračila evropskih sredstev. Poslance in odločevalce zato pozivajo tudi, naj posebej zaščitijo nacionalno sofinanciranje evropskih projektov in pripravijo oceno finančnih tveganj in rešitev za projekte, katerih izvedba je odvisna od sredstev sklada.
Po njihovih navedbah je sklad za razvoj nevladnih organizacij doslej omogočil skupno financiranje 563 delovnih mest in podprl 558 različnih organizacij ter jim pomagal pridobiti 79 milijonov evrov evropskih sredstev.
Po navedbah ministrstva je strah odveč, organizacije želijo zagotovilo v zakonu
Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so za STA sicer zagotovili, da bodo obstoječe pogodbe, financirane iz sklada za razvoj NVO, realizirane.
V nevladnih organizacijah poudarjajo, da je vladno zagotovilo dobrodošlo, "težava pa je, da tega zagotovila ni v predlogu zakona, prav tako ni dopolnil, ki bi na to kazala," so izpostavili v pismu.
Kot namreč opozarjajo, trenutni predlog zakona omogoča prenos približno 12 milijonov evrov iz sklada za razvoj nevladnih organizacij. "Nikjer pa ne določa, da morajo v skladu ostati sredstva za izpolnitev že sklenjenih večletnih pogodb vsaj do leta 2028," so izpostavili.
Ob tem so izpostavili mnenje zakonodajno-pravne službe DZ (ZPS). Ta meni, da iz predloga zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni ni jasno, ali se na novi sklad prenašajo le sredstva, ki bi se lahko uporabila za prihodnje javne razpise, ali tudi sredstva, potrebna za izpolnitev še neizpolnjenih obveznosti po že sklenjenih večletnih pogodbah na podlagi preteklih razpisov.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da ko gre za prenos sredstev iz sklada za razvoj NVO na sklad za napredno zdravljenje redkih bolezni, "bo šlo za prerazporeditev presežka sredstev, ki na razpisih niso bila razdeljena". Višina sredstev, ki bo prerazporejena v sklad za redke bolezni, bo določena s sklepom vlade, so navedli.
Kot predvideva predlog zakona o skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, pa bodo za naprej sredstva od dohodnine, ki jih davkoplačevalci sami ne bodo namenili nobeni od organizacij, razporejena v sklad za zdravljenje redkih bolezni otrok, so še navedli na ministrstvu.
Društvom in drugim organizacijam, ki jih bodo ljudje v okviru odstotka dohodnine namenili konkretnim organizacijam in torej ne bodo ostala nerazporejena, pa tem organizacijam ostaja in vanje ne posegajo, so v minulih dneh opozorili predstavniki vlade.
Posvetovanja z organizacijami ni bilo
V nevladnih organizacijah obžalujejo, da je vlada predlog pripravila in vložila brez posvetovanja z organizacijami, ki jih spremembe neposredno zadevajo. Kot še dodajajo, je več deset nevladnih organizacij zaprosilo za sodelovanje na današnji seji resornega parlamentarnega odbora, a so bile njihove prošnje zavrnjene. S spletne strani DZ pa je razvidna prošnja Mladinskega centra Postojna za vložitev dopolnila z ohranitvijo vira financiranja sklada za razvoj NVO in nadomešča dohodninski vir novega javnega sklada s sredstvi državnega proračuna. Pobudo za rešitev financiranja sklada za razvoj NVO je podalo tudi Združenje za moč, ki nudi psihosocialno podporo žrtvam spolnega nasilja in drugih oblik nasilja.