Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je bil pravnomočno obsojen najmanj trikrat. Vsa tri kazniva dejanja je storil v času, ko je bil zaposlen v policiji. Dve obsodbi sta javnosti postali znani letos, tretjo pa je razkril novinar portala Trma.si Miran Šubic.
Najstarejša obsodba sega v leto 2004. Okrajno sodišče v Radovljici je Stevanovića spoznalo za krivega ogrožanja varnosti zaradi dogodka pred hotelom 30. maja 2003. Moškemu je grozil, da ga bo uničil, poskrbel, da ne bo več vozil, in ga ustrelil. Oškodovanec se je groženj bal tudi zato, ker je vedel, da je Stevanović policist in da ima orožje. Sodišče mu je izreklo denarno kazen 150.000 tolarjev oziroma približno 626 evrov. Sodba K 36/2004 je postala pravnomočna leta 2005.
Poskus zavarovalniške goljufije
Druga obsodba je povezana s prometno nesrečo aprila 2005. Po ugotovitvah kranjskega okrajnega sodišča je bil Stevanović dejanski voznik in edini udeleženec nesreče z audijem A6. Z drugim moškim naj bi se nato dogovoril, da jo bosta zavarovalnici predstavila kot trčenje, ki ga je povzročil voznik renaulta 5. Zahtevala sta 7664,83 evra odškodnine.
Izvedenec je ugotovil, da se nesreča ni mogla zgoditi tako, kot sta jo prikazala. Zavarovalnica denarja ni izplačala, zato je ostalo pri poskusu goljufije. Stevanović je bil novembra 2008 obsojen na 800 evrov denarne kazni, sodba pa je postala pravnomočna sredi leta 2010.
Ko so ga pred letošnjimi volitvami na 24 ur vprašali o obsodbi, jo je zanikal. Dejal je, da je bil le udeležen v prometni nesreči in da je plačal kazen za prometni prekršek. Sodba kaže drugače: obsojen je bil zaradi poskusa goljufije. Pozneje je dejal, da je obsodba že več kot deset let izbrisana in da zato zanj »ne obstaja«.
Avtomobil, ki ni bil njegov
Tretja, doslej neznana obsodba se nanaša na 2500 evrov, ki si jih je Stevanović aprila 2008 izposodil od ženske. Obljubil je vračilo z obrestmi do septembra, kot zavarovanje pa ponudil avtomobil, ki ni bil njegov.
Okrajno sodišče v Kranju je ugotovilo, da denarja že ob izposoji ni nameraval vrniti in da je žensko z lažnimi zagotovili spravil v zmoto. Zaupala mu je tudi zato, ker ga je poznala kot policista. Ni šlo zgolj za nevrnjen dolg, temveč po presoji sodišča za goljufiv namen od začetka.
S sodbo I K 2110/2010 z dne 31. avgusta 2010 je bil obsojen na šest mesecev zapora pogojno, s preizkusno dobo treh let. V enem letu po pravnomočnosti je moral oškodovanki vrniti 2500 evrov. Sodba je postala pravnomočna 12. aprila 2011. Ali je denar vrnil, ni znano.
Stevanović: Gre za preusmerjanje pozornosti
Stevanović obsodbe vsebinsko ne komentira, je pa poudaril, da je od zadeve preteklo toliko časa, da je bila ta že izbrisana, na družbenih omrežjih pa je objavil potrdilo o nekaznovanosti. Prepričan je, da gre za preusmerjanje pozornosti zaradi kazenskega postopka, ki grozi predsedniku Gibanja Svoboda Robertu Golobu. »Govorimo o trenutnih postopkih, vezanih na funkcijo predsednika vlade, ne pa o zadevah pred desetimi leti,« je dejal.
Vse tri obsodbe so po preteku zakonskih rokov izbrisane iz kazenske evidence. Kazenski zakonik določa, da z izbrisom prenehajo njihove pravne posledice, obsojeni pa velja za neobsojenega. Potrdilo o nekaznovanosti je zato pravno veljavno, izbris pa ne pomeni, da sodbe niso bile izrečene.
Opozicija zahteva razrešitev
V Gibanju Svoboda menijo, da obsodbe niso osamljeni dogodki, ampak kažejo na »vzorec ravnanja in način življenja«, Stevanoviću pa očitajo laganje javnosti. »Izbris obsodb ni izbris dejanj,« so zapisali. Odgovornost pripisujejo tudi koaliciji, Janeza Janšo pa so označili za glavnega botra Stevanovićevega političnega vzpona.
Tudi Socialni demokrati so poudarili, da vsak dan njegovega mandata omogoča koalicija. »Odgovornost je v rokah strank koalicije: SDS, NSi, Demokrati, SLS in Fokus. Te stranke so Zorana Stevanovića postavile na položaj. Te stranke ga lahko tudi zamenjajo,« so sporočili.
Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je dejala, da izbris obsodb ne izbriše dejanj. Stevanović po njeni oceni prikriva svojo preteklost in nima potrebne integritete za vodenje državnega zbora. Koaliciji je očitala, da ji je »popolnoma vseeno, dokler imajo vzvod in moč za plenjenje države«.
Svoboda, SD in Levica so predlog za Stevanovićevo razrešitev v parlamentarno proceduro vložile že konec julija. Po novih razkritjih pričakujejo, da ga bodo podprli tudi poslanci koalicije.