»Gre za prvi pogovor, verjetno bo teh pogovorov še veliko. Vlada se bo glede na razmere težko sestavila, pričakovati je, da bodo pogajanja trajala nekaj časa, tako da danes ne bi izpeljeval nobenih zaključkov. Z enim očesom naša stranka ob robu sestave vlade gleda, kaj se ta trenutek dogaja v svetu in kaj posledično v Sloveniji. Smo v situaciji, ko noben politik nima privilegija zaradi nekih svojih ambicij ne gledati na državo.« To je danes ob prihodu na delovno srečanje povedal prvak SD Matjaž Han, s čimer je lepo povzel trenutno stanje. O preštevanju do 46 prisotni tako tudi po sestanku pričakovano niso povedali ničesar novega, saj da je bila v ospredju predvsem izmenjava glede programskih stališč in upravljanje energetske krize.
Stevanović je v imenu Resni.ce po sestanku izpostavil eno izmed strankinih osrednjih programskih izhodišče to je boj proti korupciji. »Sprejet je bil sklep, da bomo začeli delati že pred vzpostavitivjo kakršnekoli vlade. Naša ideja je oblikovati skupino za boj proti korupciji, ki bi pripravila sistemske spremembe zakonodaje na tem področju. To, kar bi privarčevali v boju s korupcijo, bi lahko na drugi strani namenili znižanju davkov in prispevkov,« je lahkotno dejal glede proračunskega kritja nižanja davkov, ki ga zagovarja njegova stranka.
Preiskovalka na temo prisluhov?
Prvak Resni.ce je glede korupcije še omenil, da bi se lahko v prihodnjem sklicu DZ ustanovila preiskovalna komisija, ki bi se ukvarjala z vsebino prisluhov iz afere, v katero so se ujele nekatere politične in vplivne osebe, in ki je pretresala predvolilno kampanjo. Prav tako je Stevanović omenil idejo o širjenju možnosti neposredne demokracije, da bi torej lahko ljudje čim več krat izražali svojo voljo glede različnih političnih vprašanj. »Zadnje volitve znova kažejo, kako je naš proporcionalni sistem nepravičen. Preferenčni glas je v tem smislu nekaj, kar so ljudje že odobrili, ni pa bilo sprejeto,« pa je nakazal možnost morebitne spremembe volilnega sistema. Današnji sestankujoči sicer nimajo potrebne večine za potrditev takšnih sprememb.
Glede na izjave po srečanju je v bližnjem sicer pričakovati sprejem interventne zakonodaje za blaženje ekonomskih posledic zaradi vojne v Iranu. »Zagotovo bo potrebno še pred sestavo naslednje vlade sprejeti interventno zakonodajo na področju gospodarstva in energetike. Vsi prisotni so pri tem pokazali, da so pripravljeni sodelovati v procesu sprejemanja ukrepov, ki bodo pomagale državljanom. In to je ključno sporočilo,« je o tem povedal Han. Na gospodarskem ministrstvu bo v zvezi s tem že danes sestanek, ki mu naslednji teden sledi sestankovanje na ministrstvu za okolje in prostor.
»Naredili smo vse, da bi prejšnja levosredinska vlada ponovila mandata, kar po volitvah ni možno. Država je lahko pred veliko politično krizo, pri čemer razumemo svoj del odgovornosti, da pomagamo iskati pot iz te krize. V tem smislu bomo pri pogovorih sodelovali, je pa za nas bistveno vsebinsko vprašanje, kakšna vlada se oblikuje, s kakšnimi pogramskimi cilji in izhodišči. In na podlagi tega bomo presodili, ali smo lahko del te vlade ali ne,« pa je občutke po sestanku strnil Luka Mesec v imenu Levice in Vesne. Urška Zgojznik je v luči energetske krize izpostavila manko zelene politike v slovenski politiki.
Vroči politični tedni
Jasno je seveda, da bo sestava nove vladne koalicije, ki bi morala biti v primeru mandatarja iz Svobode politično mešanih barv, naporna in bržkone dolgotrajna. V prvih dneh po volitvah smo za zdaj videli zgolj zvijanje rok. Bolje rečeno: slišali smo predvsem, kdo s kom ne bi šel, kot pa, kdo s kom bi. Na to navsezadnje kaže tudi odsotnost Janeza Janše iz SDS in Jerneja Vrtovca kot predstavnika liste okoli NSi. »V zadnjih štirih letih smo bili priča maščevalni in razdiralni politiki vlade, ki je kljub opozorilom teptala in z davki ter predpisi stiskala obrtnike, podjetnike, zdravnike, kmete in vse druge, ki so pokazali, da želijo delati. V skupni listi NSi, SLS in Fokus žal ne vidimo osnove, ki bi nas z Gibanjem Svoboda povezovala v vrednotah in programskih izhodiščih. Jutrišnjega srečanja se zato ne bomo udeležili,« je svojo odstotnost dan pred srečanjem utemeljil trojček.
Težavna povolilna matematika je v luči tega za Goloba še težavnejša, saj ekipa z NSi na čelu v novem sklicu DZ zaseda devet sedežev. Nič lažje ni niti v luči tega, da sta nedavno tako Anže Logar v imenu Demokratov kot Zoran Stevanović v imenu Resni.ce zavrnila sodelovanje v vladi, v kateri bi sedela tudi Levica. Pri čemer po dedukciji, če seštevamo za Golobovo vlado, poleg Svobode od udeležnih preostanejo SD plus Demokrati plus Resni.ca, ki po izračunu premorejo natanko 46 glasov. Torej komaj toliko, da bi jim prisluhnila predsednica republike Nataša Pirc Musar, in vsekakor premalo za trden političen projekt, kjer bi lahko imel kdo vsake toliko ob parlamentarnem glasovanju tudi ločeno mnenje.
V Svobodi ob robu težavnega kombiniranja vztrajajo pri optimističnih ocenah o sestavi koalicije, Golob pa je v četrtek ob zaostrenih razmerah v svetu ocenil, da Slovenija ta trenutek potrebuje vlado narodne enotnosti. V senci teh uradnih pogovorov pa je že jasno, da si tudi Janša v imenu drugouvrščene SDS prizadeva razbiti nastali gordijski vozel. Temu v prid govori tudi omenjena blokada trojčka z NSi, ki se med drugim s tem tudi dviguje pogajalske delnice. Odostnost stranke skratka ne pomeni, da je na naslednje pogovore, ki se bodo nadaljevali že prihodnji teden, ne bo, je pa povsem jasno, da Vrtovec ob tem javno navija za desnosredinsko vlado. Po naših informacijah določeni poslanci že tudi prejemajo snubitvene klice. Pred slovenskimi politiki so skratka dolgi tedni težkih pogajanj in prepričevanj.