Novela zakona o zaščiti živali, ki je začela veljati 20. avgusta, med drugim uzakonja obvezno čipiranje (označevanje) lastniških mačk in njihov vpis v centralni register hišnih živali (CRHŽ). Določba, po kateri bodo morale biti vse lastniške mačke označene z mikročipom, bo začela veljati 1. januarja 2027, država pa v prehodnem obdobju, to je od 20. avgusta letos do 31. decembra 2026, sofinancira stroške označitve.
Dan D je 1. januar 2027
Po 1. januarju 2027 bodo morali vsi lastniki poskrbeti, da bo njihova mačka do dopolnjenega dvanajstega tedna starosti označena na predpisan način in vpisana v CRHŽ. Tisti, ki tega ne bodo spoštovali, bodo lahko oglobljeni s 600 do 1200 evri. To naj bi bila ključna ukrepa za izboljšanje sledljivosti živali, odgovornega lastništva in zaščite njihove dobrobiti. Na tak način naj bi tudi zmanjšali število zapuščenih in prostoživečih mačk v okolju. Označevanje mačk naj bi prispevalo tudi k zmanjšanju stroškov v zvezi z zapuščenimi mačkami, ki v največji meri bremenijo občine.
Polemik, ali uzakoniti obvezno čipiranje mačk ali ne, je bilo med postopkom spreminjanja zakona o zaščiti živali precej. Janez Posedi, doktor veterinarskih znanosti in nekdanji direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), je takrat za Dnevnik poudaril: »Z obveznim čipiranjem ne bi dosegli boljše ravni zaščite živali in tudi ne večje urejenosti. V okolju, kjer mačke živijo prosto in se družijo z ljudmi le, ko jim to ustreza, je bolje, da se jih odlovi in sterilizira ter s tem zagotovi nadzor populacije, kot vztrajati pri čipiranju. To ni ne smiselno ne izvedljivo.«
Največ mačk so počipirali v Ljubljani in Mariboru
V obrazložitvi predlagane novele zakona o zaščiti živali je pisalo, da so zavetišča v letih od 2014 do 2024 sprejela 85.741 mačk. Dobro polovico (49.005) so jih sterilizirala oziroma kastrirala ter vrnila v okolje kot prostoživeče mačke. V tem desetletnem obdobju so zavetišča dobro petino mačk (skupno 19.019) predala novim skrbnikom, le 1230 mačk ali poldrugi odstotek pa so jih vrnila njihovim lastnikom, kajti v Sloveniji naj bi bila označena le desetina vseh lastniških mačk.
Po podatkih UVHVVR je bilo 20. avgusta 2025, na dan, ko je začela veljati novela zakona o zaščiti živali, v CRHŽ prijavljenih 57.772 mačk. V obdobju od 20. avgusta do vključno 27. oktobra so jih veterinarji na novo prijavili 16.654. Največ mačk so doslej čipirali v občinah Ljubljana (842), Maribor (818), Novo mesto (455), Koper (414), Celje (365) in Slovenj Gradec (306), od dvesto do tristo mačk pa so označili in v CRHŽ vpisali v občinah Lendava, Slovenska Bistrica, Ptuj, Velenje, Krško, Ormož, Ljutomer, Nova Gorica, Kranj, Sevnica, Brežice in Šentjur.
Po 11. novembru psi nič več na verigah
Veterinarji so torej v dobrih dveh mesecih z mikročipi opremili že blizu 17.000 mačk. Ker jim država za čipiranje posamezne živali nameni po trideset evrov, jo je ta posel doslej stal dobrega pol milijona evrov, za 18-mesečno sofinanciranje čipiranja pa bo skupaj namenila predvidoma 4,5 milijona evrov. Toda to še zdaleč ne pomeni, da je čipiranje mačk za njihove lastnike povsem brezplačno. Večina veterinarskih ambulant jim namreč to storitev in vpis v CRHŽ dodatno zaračuna. Glavnina identičen znesek – 2,89 evra. Nekateri veterinarji pravijo, da če čipiranje opravijo ob siceršnji obravnavi mačke, trideset evrov zadostuje, če jo lastnik k njim prinese zgolj zaradi čipiranja, pa ne. Zato jim poleg subvencije, ki jo dobijo od države, za vsako žival dodatno zaračunajo še slabe tri evre, čeprav so ta posel dobili na pladnju in se jim za stranke ni treba kaj prida naprezati.
Čez nekaj dni, 11. novembra, bo v praksi zaživelo določilo zakona o zaščiti živali iz leta 2023, ki po dveh letih prehodnega obdobja popolnoma prepoveduje privezovanje psov na verigo, vrv ali vodoravno vodilo. Za kršitev je predvidena globa v višini od 1000 do 1600 evrov. Ne glede na to bodo morali biti psi med sprehodom na javnih mestih še vedno na povodcu, v domačem bivalnem okolju pa morajo imeti namesto stalnega priveza na voljo prostor, ki jim omogoča gibanje, je varen in zavarovan pred pobegom ter jim daje zavetje pred neugodnimi vremenskimi vplivi.
