Skupina podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather, ki jo vodi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, je dosegla delni uspeh na ustavnem sodišču. Ustavni sodniki so sklenili, da je bilo izplačilo zimskega regresa za leto 2025 podjetjem v zasebnem sektorju predpisano na ustavno nedopusten način. Kljub temu prejemnikom, ki niso javni uslužbenci, božičnice ne bo treba vrniti. Izpodbijani členi namreč ostajajo veljavni in bodo tudi v prihodnje ustavnopravno skladna podlaga za izplačilo božičnice. Ta bo pripadala vsem zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju.
Vlada Roberta Goloba in njena koalicija sta novembra lani po nujnem postopku sprejeli zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Regres je moral biti izplačan do 18. decembra 2025. Delodajalci so bili nad ukrepom ogorčeni, skupina podjetij je v sodelovanju z odvetnikom Jernejem Podlipnikom vložila pobudo za oceno ustavnosti.
Za retroaktivnost ni obstajala javna korist
V njej so navedli vrsto domnevnih ustavnopravnih neskladnosti. Ustavno sodišče je prepoznalo eno: zakon je učinkoval retroaktivno, za takšno učinkovanje pa ni bil izpolnjen nujni pogoj javne koristi. Sporen je bil zlasti učinek določbe, po kateri so bili do sorazmernega dela božičnice upravičeni tudi tisti zaposleni v zasebnem sektorju, ki jim je delovno razmerje z delodajalcem prenehalo že pred uveljavitvijo zakona. Pri izračunu višine zimskega regresa se je upoštevalo tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona.
»Zimski regres za leto 2025 namreč ni zanemarljiva premoženjska obremenitev, za katero je mogoče sklepati, da jo poslovni subjekti lahko z lahkoto izvedejo brez možnosti vnaprejšnjih priprav in prilagoditev poslovnih načrtov,« ugotavlja sodišče.
Kljub ugotovljeni protiustavnosti sodišče ni razveljavilo spornih členov, saj bi s tem nedopustno poseglo v pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo božičnico, ki so jo prejeli na podlagi zakonsko uveljavljene pravice. Sodišče je zato sprejelo zgolj ugotovitveno odločbo, zakonodajalcu pa ni naložilo nobenih ukrepov.
Glede drugih vidikov izpodbijanega zakona je sodišče bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo, bodisi je pobudo zavrglo. Senat je odločitev sprejel z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič, ki je v ločenem mnenju zapisal, da bi moralo ustavno sodišče protiustavnost uvedbe obvezne božičnice ugotoviti že v prvi fazi preizkusa legitimnosti.
Ustavno sodišče je kot problematično izpostavilo le retroaktivnost, čeprav je bila sporna že sama uvedba božičnice, je v odzivu na odločitev sodišča za STA dejal Trobiš. Poudaril je, da so pobudniki želeli preprečiti nabiranje političnih točk na račun podjetij.
Poudaril je, da pobudniki presoje ustavnosti niso želeli nikomur nič vzeti. "Želeli smo dobiti pravno mnenje, ki bi vsakokratni vladi onemogočilo samovoljno odločanje," pravi direktor Boxmark Leather.