Na varuha človekovih pravic se je obrnila mati pokojnika, ki so ga brez vednosti staršev po opravljeni sodni obdukciji odpeljali na ljubljanske Žale, upepelili in pokopali. Mama je šele 24 dni po pokopu na Žalah izvedela, da so njenega sina že pokopali, med sodno obdukcijo in pokopom pa je truplo pokojnega 47 dni čakalo na upepelitev, ne da bi starši vedeli, kaj se z njim dogaja.
Mati pokojnega je poudarila, da je želela sina pokopati na klasičen način, v skladu z njegovimi željami, svojim verskim prepričanjem, družinsko tradicijo in spoštovanjem do pokojnika. Ker je ni nihče pravočasno obvestil, kaj se dogaja s truplom njenega sina, se niti ni imela priložnosti posloviti od sina in biti navzoča na njegovem pogrebu. Ob tem je pomembno tudi, da so policisti sinovo smrt preiskovali zaradi suma uboja, zaradi česar se je materi zdelo še posebej nerazumljivo, da je bila upepelitev opravljena brez vednosti najbližjih, saj je bilo z upepelitvijo trajno onemogočeno tudi morebitno poznejše neodvisno forenzično preverjanje posmrtnih ostankov.
Staršem celo očitali, da niso želeli plačati pogreba
Kako je lahko prišlo do takšnega zapleta, so pri varuhu preverjali na policiji, sodišču in Inštitutu za sodno medicino (ISM). Na policiji so jim pojasnili, da so mater pokojnega obvestili o smrti sina in ji povedali, da bodo na ISM opravili sodno obdukcijo. Obdukcijo so na ISM opravili že naslednji dan, vendar policije ni nihče obvestil, da so truplo predali pogrebnemu podjetju. O zaključku obdukcije pa svojcev policisti niso obveščali, saj je primer istega dne prevzelo tožilstvo.
Matere niso obveščali niti na ljubljanskem okrožnem sodišču. Preiskovalna sodnica je že na dan smrti pokojnega odredila sodno obdukcijo in izdelavo izvedenskega mnenja o vzroku smrti ter določila 30-dnevni rok. Ker sodišče tudi po izteku roka dokumentacije ni prejelo, je dvakrat urgiralo na ISM, sodnica pa je nazadnje sodnega izvedenca tudi poklicala. Čez pet dni je sodišče prejelo zahtevo staršev pokojnega za informacije o poteku postopka in za izročitev trupla, tako da je sodnica izvedenca še enkrat pozvala za pojasnila. Od ISM je sodišče (dva meseca in šest dni po opravljeni obdukciji) vendarle prejelo pojasnilo, da so truplo in dokumentacijo že takoj po obdukciji prevzeli delavci Javnega podjetja Žale, kar je sodnica tudi sporočila staršema pokojnega.
Ker je ocenila, da pojasnilo ISM ni popolno, je sodnica hkrati še enkrat kontaktirala izvedenca sodne medicine, ki ji je sporočil, da je od Žal dobil informacijo, da je bil pokop že opravljen in da ga je »plačala Mestna občina Ljubljana, ker starši niso hoteli in jih tudi na pogreb ni bilo«. Toda kot je potrdil tudi varuh, starši o pokopu niso bili obveščeni in pokopa niti niso mogli naročiti.
Resna pomanjkljivost pravne ureditve
Da obveščanje svojcev po odrejeni obdukciji ni njihova običajna praksa in da sodni izvedenec v kazenskem postopku ne sme samoiniciativno obveščati drugih oseb mimo pravil kazenskega postopka, pa so pojasnili na ISM. Če bi se svojci obrnili neposredno na njih, bi jih tako napotili na sodišče in pogrebno podjetje.
»Iz pojasnil policije, sodišča in ISM izhaja, da posamezni udeleženci postopka svoje pristojnosti razumejo razmeroma ozko. Policija meni, da obveščanje o nadaljnjem ravnanju s truplom ni njena naloga, ISM se sklicuje na odsotnost izrecne zakonske dolžnosti, sodišče pa je pojasnilo, da je treba informacije o ravnanju s truplom pridobiti od ISM. Posledica tega je, da nihče od vpletenih ne prevzame odgovornosti za pravočasno in celovito obveščanje svojcev,« so nazadnje ugotovili pri varuhu človekovih pravic in opozorili, da konkretni primer kaže na resno pomanjkljivost pravne ureditve obveščanja svojcev o ravnanju s truplom, kar na načelni ravni pomeni tudi poseg v pravico do pietete in varstvo osebnostnih pravic iz slovenske ustave ter pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz evropske konvencije o človekovih pravicah.
Tudi okoliščina, da je bilo truplo po obdukciji brez vednosti svojcev upepeljeno in da zato ni več mogoče preveriti pravilnosti ali popolnosti prvega izvedenskega mnenja ali opraviti dodatnih preiskav, je po mnenju varuha lahko poseg v slovensko ustavo ali EKČP.
Nihče odgovoren
V konkretni zadevi sicer ne morejo dokončno pripisati odgovornosti posameznemu organu ali izvajalcu, saj zakonodaja nikjer ne določa, kdo mora svojce aktivno obveščati o ravnanju s truplom in kako je treba ravnati, kadar je izvedenec opravil obdukcijo, kazenski postopek pa še ni zaključen.
Vsekakor pa različna tolmačenja lastnih pristojnosti kažejo na potrebo po jasni zakonski ureditvi, ki bo določila tudi odgovornost za obveščanje svojcev, zaradi česar so pri varuhu ministrstvu za pravosodje že predlagali, da naj pripravi ustrezne zakonske spremembe.