Na seji parlamentarne komisije za poslovnik so poslanci danes obravnavali uresničevanje poslovniške določbe o sklicevanju izrednih sej DZ. Zakaj? Ker je koalicija ob asistenci Resnice že dvakrat onemogočila ustanovitev opozicijske preiskovalne komisije o aferi Black Cube in o financiranju strank. Ustava sicer določa obvezno ustanovitev preiskovalne komisije na zahtevo 30 poslancev, a je koalicija dvakrat izigrala to določbo z zavrnitvijo dnevnega reda izrednih sej. S tem sta bili seji, na katerih bi bili preiskovalki potrjeni, obakrat zaključeni po hitrem postopku po vsega nekaj minutah. Ustava sicer določa, da mora predsednik DZ sklicati izredno sejo, če to zahteva najmanj četrtina poslancev ali predsednik republike. Sejo mora predsednik skladno s poslovnikom sklicati najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
Kaj je o tem protiustavnem onemogočanju preiskovalnih komisij po seji povedal predsednik komisije za poslovnik Luka Mesec? »Koalicija s postopkovnimi manevri onemogoča dve ustavni pravici poslancev – na eni strani pravico zahtevati preiskovalno komisijo, na drugi pravico sklicati izredno sejo državnega zbora. Gre za dve temeljni pravici poslancev do nadzora nad vsakokratno oblastjo in do preprečevanja samovolje oblasti,« je dejal sokoordinator Levice. In dodal: »Ti dve pravici trenutna koalicija izvotljujejo tako, da izredno sejo sicer skliče, ampak potem zavrne dnevni red. To pomeni, da se ne moremo pogovarjati o točkah, ki smo jih zahtevali opozicijski poslanci, niti organizirati zahtevanih preiskovalnih komisij.«
Koalicije in Stevanovića ni bilo
Kot predsednik komisije za poslovnik je Mesec na današnjo sejo povabil ustavne pravnike; vabljenih jih je bilo sedem, prišli so Miro Cerar, Matej Avbelj, Ciril Ribičič in Albin Igličar. »Vsi štirje so v en glas povedali, da je to, kar se dogaja v državnem zboru v povezavi s sklicevanjem izrednih sej in onemogočanjem parlamentarnih preiskav, kršitev in zloraba ustavnih določil. Vsi so jasno povedali, da najvišji funkcionarji države, ko zaprisežemo, najprej povemo, da bomo spoštovali ustavni red in zakone, šele potem smo lahko znotraj tega okvira svobodni v svoji volji,« je vsebino razprave povzel Mesec.
Ob tem je izpostavil, da se seje kljub vabilu ni udeležil predsednik DZ Stevanović, prav tako so se opravičili vsi koalicijski poslanci. »Postavlja se mi vprašanje, ali smo kot politična skupnost še zmožni spoštovati ustavni red, ki je bil sprejet ob osamosvojitvi države,« je komentiral neudeležbo naštetih. Nepotrjevanje dnevnih redov sej z namenom onemogočanja ustanovitve parlamentarnih preiskovalnih komisij je po sredinih sestankih s predstavniki opozicije in Resnice sicer že obsodila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
S parlamentarno preiskavo o aferi Black Cube bi, spomnimo, v Svobodi ter Levici in Vesni ugotavljali, kdo je izraelskemu podjetju naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, med drugim iz politike in odvetništva. Prav tako jih zanima, zakaj so predstavniki Black Cube v mesecih pred volitvami večkrat obiskali sedež SDS in ali je šlo za poskus vplivanja na izid letošnjih parlamentarnih volitev. S parlamentarno preiskavo glede suma obvodnega oziroma nedovoljenega financiranja političnih strank pa želijo navedene opozicijske stranke raziskati sume prikritega financiranja prek povezanih poslovnih in medijskih razmerij ter iz tujine.
Spomnimo: pred volitvami se je na spletu pojavilo več anonimno objavljenih posnetkov nekaterih vidnih posameznikov, ki so jih zvabili na lažne poslovne sestanke in posneli, medtem ko so razlagali svoje videnje dogajanja v državi in ocene o tem, kdo naj bi bil v državi koruptiven. Izkazalo se je, da gre za način dela, ki ga pripisujejo tuji zasebni paraobveščevalni agenciji Black Cube in da so bili predstavniki podjetja večkrat v Sloveniji. Sova je vodstvo policije in tožilstvo konec marca glede delovanja paraobveščevalne agencije in njenih stikih s slovenskimi subjekti obvestila o obstoju suma kaznivih dejanj. Policija sicer preiskuje sume več kaznivih dejanj, med drugim neupravičenega slikovnega in zvočnega snemanja, dajanja podkupnine, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, izdaje tajnih podatkov in kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Dogajanje je doživelo številne obsodbe in ocene, da je šlo za tuj vpliv na volitve.
