Kot je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, so socialni partnerji danes soglasno sprejeli predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. O njegovi vsebini bodo v prihodnjih dveh tednih opravili javno razpravo in medresorsko obravnavo, vlada pa ga bo nato obravnavala v prvem tednu februarja in ga poslala v zakonodajni postopek po skrajšanem postopku, da bo lahko začel veljati v najkrajšem času, je napovedal.
S predlogom zakona želijo po ministrovih besedah zaščititi delovna mesta in pomagati podjetjem, da bodo lažje prebrodila krizo, ki se v nekaterih industrijskih panogah napoveduje za letos. V skladu z zakonom bo lahko vlada v primeru, da se take napovedi v gospodarstvu uresničijo, aktivirala shemo, po kateri bodo lahko podjetja, ki zaposlenim ne bodo mogla zagotavljati dela, upravičena do delnega povračila nadomestila plače delavcev za skrajšani delovni čas.
Potrditev stalne krizne sheme na ESS je razveselila predvsem delodajalsko stran. Kot je dejal Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je bila to zanje danes glavna tema. "To je zakon, ki smo si ga želeli že od leta 2020 in ga predlagali tudi preteklim vladam po vzoru drugih nam konkurenčnih držav, kot so Avstrija, Nemčija in Francija," je poudaril.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izrazil upanje, da bo omenjena shema dala dobre rezultate v smislu ohranjanja delovnih mest.
Davek plačevali tudi tisti, ki niso špekulanti z nepremičninami
Socialni partnerji so danes opravili tudi dolgo razpravo o izhodiščih za uvedbo nepremičninskega davka, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Kot so razložili po koncu seje, sta tako delodajalska kot sindikalna stran zavzeli stališče, da ta vsebujejo "več vprašanj kot odgovorov" in da so med drugim preveč splošna oz. pomanjkljiva. "Končni zaključek je bil, da gradivo ni zadostna podlaga za to, da bi ustanovili strokovno ali pogajalsko skupino ter da bo ministrstvo po opravljeni javni razpravi pripravilo bolj konkretna izhodišča oziroma predlog zakona," je poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.
Razočaranje nad predstavljenimi izhodišči, predvsem v delu, ki se nanaša na obdavčitev premoženja, je izrazil tudi Gorenšček. "Opozorili smo na to, da smo v bližnji preteklosti dobili že mnoge dodatne obremenitve in da se nam dodatne obetajo še skozi reforme, ki se pripravljajo, zato smo skeptični, da bomo po tej poti dobili pravo rešitev za kompenzacijo zmanjševanja stroškov dela, ki pa je izredno pomembna za slovensko gospodarstvo," je dejal.
Sindikalna stran je med drugim opozorila tudi na vidik, da bodo ta davek plačevali tisti, ki pravzaprav niso špekulanti z nepremičninami, ki stanovanjskega premoženja ne posedujejo kot naložbe oziroma jim je to všeč in stanovanj ne puščajo praznih. "Tudi če gre za premoženjski davek, v tem zakonu že v osnovi manjka definicija, kaj premoženje je in kako ga vrednotimo. Samo prvo ali drugo stanovanje to zagotovo ni," je povedala Jerkič.
Razhajanja glede minimalne plače
Povsem na nasprotnih bregovih pa sta bili sindikalna in delodajalska stran v razpravi o letošnji uskladitvi minimalne plače z rastjo cen življenjskih potrebščin. Medtem ko so prvi predlagali, da bi morala letošnja uskladitev minimalne plače glede na realne razmere v gospodarstvu znašati 3,5 odstotka, so se na drugi strani delodajalci zavzeli za dvig zgolj v višini inflacije.
Kot je pojasnila Jerkič, je za sindikalno stran zakonsko določen minimalni dvig minimalne plače v višini inflacije nedopusten, saj bo plača v tem primeru po njihovih izračunih padla pod minimalne življenjske stroške oz. pod prag tveganja revščine, ki znaša 903 evre. Podobno je opozoril tudi Počivavšek. "Menimo, da so podani vsi razlogi za to, da se uskladitev izvede v višini 3,5 odstotka. Makroekonomski kazalci so takšni, da bi to omogočali. Imamo rekordno nizko število brezposelnih, izjemno visoko stopnjo zaposlenih, rastočo neto dodano vrednost in relativno nizko inflacijo, kar pomeni, da se pogovarjamo o relativno nizkih zneskih," je dejal.
Minister Mesec, ki bo sprejel končno odločitev o višini uskladitve minimalne plače, pa je povedal, da je prisluhnil argumentom obeh strani. "O njih se bom naslednji teden še enkrat pogovoril s koalicijo in potem sporočil končno odločitev," je napovedal. Dejal je, da je sprejel tudi zavezo, da bo ministrstvo do 30. septembra letos pripravilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, nato pa s socialnimi partnerji opravilo temeljito razpravo o ustrezni višini plač.
Člani ESS so danes obravnavali tudi predloge novel zakonov o tujcih ter o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, s katerima se v nacionalni pravni red prenašajo določila direktiv EU. Prvi predlog novele med drugim uvaja dovoljenja za začasno prebivanje za tako imenovane digitalne nomade, drugi pa prinaša tudi rešitve za dodatno zaščito negotovega položaja delavcev migrantov na trgu dela, na novo pa določa možnost opravljanja sezonskega dela v turizmu in gostinstvu.
